Čudovito cvetje, ki ne oveni (FOTO)
Turistično društvo Pragersko Gaj je pripravilo uspešno, že 5. mednarodno delavnico in razstavo, imenovano Cvetje, ki ne ovene, na kateri je umetnine predstavljalo več kot 80 ljubiteljev izdelovanja cvetlic iz krep papirja in drugih materialov. Zbrali so se mojstrice in mojstri z vseh koncev Slovenije, prišli pa so tudi gostje iz naselij Nedelišče in Madžarevo na Hrvaškem.
»Pripotovali so celo iz Repentabra, vasice na slovensko-italijanski meji. Ustvarjalci so z izdelki napolnili 46 velikih gasilskih miz. Navdušili so z izvirnostjo, kakovostjo izdelave in nadgradnjo ljudske dediščine. Tako smo si lahko ogledali cvetje iz krep papirja, ličja, volne, svile, kvačkanca, perlic in drugih materialov. Med izdelki smo našli veliko travniškega in poljskega cvetja ter številne lončnice. Številni obiskovalci so potipali izdelek, predvsem iz papirja, da so se prepričali, da je resnično papirnat, in ne z vrta,« je zadovoljna organizatorka razstave v športni dvorani OŠ Pragersko Milena Furek. »Letošnjo razstavo smo obogatili z nastopi ljudskih pevcev in godcev. Na uradnem odprtju so navzoče pozdravili predstavniki organizatorjev, predsednik KS Pragersko Gaj Rudi Kruh in vodja podružnične OŠ Marjetka Šetar, zapeli in zaigrali pa so Ljudski godci Cugeci TD Breza Pragersko Gaj. Druženje so popestrili še ljudski pevci Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka Hum pri Ormožu, pevci in pevke s harmonikarjem iz Vadarcev v Prekmurju in Ljudske pevke DU Gaj Pragersko. Tako smo prireditev obogatili tudi s kulturnim dogajanjem. Razstavo so si ogledali obiskovalci od blizu in daleč, prišli so celo iz Kopra in Nove Gorice.«
46 gasilskih miz so napolnili.
Sogovornica nam je pojasnila tudi namen razstave cvetja iz krep papirja, ki seveda ne oveni: »Pomembno je ohranjati staro ljudsko izročilo in slovensko kulturno dediščino, hkrati pa pokazati, da je mogoče dediščino vplesti tudi v sodobno ustvarjanje, predstavljanje in uporabo. Ker pa izdelovanje cvetja iz krep papirja ni samo naša dediščina, so izdelke predstavili tudi razstavljavci iz sosednje Hrvaške. Nad razstavo so bili navdušeni tako razstavljavci kot obiskovalci. Prvi predvsem zato, ker so v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju predstavljali umetnine, obiskovalci pa, ker na razstavi vsako leto odkrijejo kaj novega in zanimivega, ob tem pa prisluhnejo ljudskim pevcem in godcem, ki obogatijo druženje. Predvsem so bili navdušeni nad gostjami iz Madžareva, ki so zapele nekaj svojih ljudskih pesmi, ob tem pa predstavile tudi domačo nošo.«
