TRAJNICE
Cvetoče, prijetno dišeče ali le zelene
Trajnice so skupina zelnatih rastlin, ki krasijo vrt vse leto, če jih le primerno zasadimo.
Odpri galerijo
Po vrtnarski definiciji so trajnice rastline, ki ne olesenijo, torej zelnate rastline, v našem okolju pa prezimijo na prostem in preživijo vsaj tri leta. Nadzemni del pri večini pozimi odmre, spomladi pa znova odžene. Poznamo zimzelene trajnice, ki bodo vrt krasile tudi v hladnih in pustih zimskih dneh. K njim prištevamo zelišča, praproti in okrasne trave, ne pa tudi grmovnic, dreves in olesenelih plezalk.
Po večini so trajnice precej trpežne rastline, ki ne potrebujejo velike pozornosti, temveč le osnovno nego, po drugi strani pa so lepe in opazne, zato so pogoste prebivalke naših vrtov.
Sadimo jih tako spomladi kot jeseni, vendar je zdaj primernejši čas. Jeseni posajene bodo namreč imele dovolj časa, da se do zime dobro ukoreninijo, in bodo že krepke dočakale pomlad, ko bodo že polno odgnale in bogato zacvetele. Spomladi sajene bodo šele razraščale koreninski sistem in se utrjevale. Prednost je tudi v tem, da so zdaj tla še topla, medtem ko moramo spomladi čakati, da se ogrejejo. Jeseni se lahko nadejamo tudi dovolj padavin, da jih ne bo treba zalivati, spomladi sajene pa bodo kmalu pod vplivom poletne vročine in morebitne suše.
Ne glede na to, ali načrtujemo povsem novo zasaditev ali že obstoječo zgolj dopolnjujemo, naredimo načrt. Rastline izberemo tako, da se bodo dopolnjevale, tako po velikosti, videzu, razmerah, ki jih potrebujejo za rast, kot seveda sezoni cvetenja oziroma času, ko so najlepše. Na tak način bo vrt vse leto urejen.
Pred sajenjem grede pripravimo tako, da jih prerahljamo oziroma prekopljemo, odstranimo morebitni plevel in ustrezno pognojimo. Uporabimo lahko hlevski gnoj, kompost ali kupljeno organsko gnojilo. Sadike običajno kupimo, najbolje v vrtnarijah, kjer jih vzgajajo, po možnosti na prostem, ne uvoženih. Sadike lepega videza, vzgojene v idealnih razmerah, bodo v naravnem okolju slabše uspevale ali celo propadle, zato naj nas pri nakupu ne zavedejo privlačni cvetovi. Sadike, prilagojene okolju in lokalnim vremenskim razmeram, so mnogo bolj trpežne, zato bodo mnogo bolje uspevale, tudi več let.
Trajnice bodo s svojo raznolikostjo skrbele, da bo vrt sijal vse leto. Med njimi so cvetoče, prijetno dišeče, trave v vetru nežno šumijo, nekatere cvetijo zgodaj spomladi, druge poleti, spet tretje jeseni zažarijo v raznobarvnem listju. Lahko rečemo, da so trajnice primerne za trajnostno naravnane vrtove, ki zahtevajo kar se da malo posegov vrtnarja. Večina je namreč trpežnih in niso tarča bolezni in napadov škodljivcev, potrebujejo le malo zalivanja in gnojenja oziroma druge oskrbe. Dokler se nasad ne obraste, bo okoli rastlin prostor tudi za plevel, ki ga občasno oplejemo, pozneje pa trajnice same preprečijo rast plevelov, saj s svojim listjem zastrejo tla.
Cvetočim sproti odstranjujemo ovenele cvetove in liste, konec jeseni in na pomlad pa opravimo temeljito čiščenje, ko odstranimo vse odmrle dele. Večini trajnic jeseni povsem odstranimo nadzemni del, porežemo jih namreč do tal, spomladi bodo na novo odgnale. Nekatere pustimo, na primer trave, ki bodo lepe tudi pozimi. Trajnice pa vrtu niso le v okras, skrbijo tudi za naravno ravnovesje, saj privabljajo čebele in druge koristne žuželke.
O izboru posameznih rastlin za svoj okrasni vrt se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, nekaj najbolj priljubljenih in pogostih pa bomo opisali v prihodnji številki.
Po večini so trajnice precej trpežne rastline, ki ne potrebujejo velike pozornosti, temveč le osnovno nego, po drugi strani pa so lepe in opazne, zato so pogoste prebivalke naših vrtov.
Sadimo jih tako spomladi kot jeseni, vendar je zdaj primernejši čas. Jeseni posajene bodo namreč imele dovolj časa, da se do zime dobro ukoreninijo, in bodo že krepke dočakale pomlad, ko bodo že polno odgnale in bogato zacvetele. Spomladi sajene bodo šele razraščale koreninski sistem in se utrjevale. Prednost je tudi v tem, da so zdaj tla še topla, medtem ko moramo spomladi čakati, da se ogrejejo. Jeseni se lahko nadejamo tudi dovolj padavin, da jih ne bo treba zalivati, spomladi sajene pa bodo kmalu pod vplivom poletne vročine in morebitne suše.
Cvetočim sproti odstranjujemo ovenele cvetove in liste, konec jeseni in na pomlad pa opravimo temeljito čiščenje, ko odstranimo vse odmrle dele.
Ne glede na to, ali načrtujemo povsem novo zasaditev ali že obstoječo zgolj dopolnjujemo, naredimo načrt. Rastline izberemo tako, da se bodo dopolnjevale, tako po velikosti, videzu, razmerah, ki jih potrebujejo za rast, kot seveda sezoni cvetenja oziroma času, ko so najlepše. Na tak način bo vrt vse leto urejen.
Najprej prerahljamo
Pred sajenjem grede pripravimo tako, da jih prerahljamo oziroma prekopljemo, odstranimo morebitni plevel in ustrezno pognojimo. Uporabimo lahko hlevski gnoj, kompost ali kupljeno organsko gnojilo. Sadike običajno kupimo, najbolje v vrtnarijah, kjer jih vzgajajo, po možnosti na prostem, ne uvoženih. Sadike lepega videza, vzgojene v idealnih razmerah, bodo v naravnem okolju slabše uspevale ali celo propadle, zato naj nas pri nakupu ne zavedejo privlačni cvetovi. Sadike, prilagojene okolju in lokalnim vremenskim razmeram, so mnogo bolj trpežne, zato bodo mnogo bolje uspevale, tudi več let.
Trajnice bodo s svojo raznolikostjo skrbele, da bo vrt sijal vse leto. Med njimi so cvetoče, prijetno dišeče, trave v vetru nežno šumijo, nekatere cvetijo zgodaj spomladi, druge poleti, spet tretje jeseni zažarijo v raznobarvnem listju. Lahko rečemo, da so trajnice primerne za trajnostno naravnane vrtove, ki zahtevajo kar se da malo posegov vrtnarja. Večina je namreč trpežnih in niso tarča bolezni in napadov škodljivcev, potrebujejo le malo zalivanja in gnojenja oziroma druge oskrbe. Dokler se nasad ne obraste, bo okoli rastlin prostor tudi za plevel, ki ga občasno oplejemo, pozneje pa trajnice same preprečijo rast plevelov, saj s svojim listjem zastrejo tla.
Pomladi in jeseni bodo cvetele, jeseni žarele z listjem v pisanih barvah. Ker bodo na istem mestu rasle več let, jih ne sadimo brez dobrega premisleka.
Cvetočim sproti odstranjujemo ovenele cvetove in liste, konec jeseni in na pomlad pa opravimo temeljito čiščenje, ko odstranimo vse odmrle dele. Večini trajnic jeseni povsem odstranimo nadzemni del, porežemo jih namreč do tal, spomladi bodo na novo odgnale. Nekatere pustimo, na primer trave, ki bodo lepe tudi pozimi. Trajnice pa vrtu niso le v okras, skrbijo tudi za naravno ravnovesje, saj privabljajo čebele in druge koristne žuželke.
O izboru posameznih rastlin za svoj okrasni vrt se je najbolje posvetovati s strokovnjakom, nekaj najbolj priljubljenih in pogostih pa bomo opisali v prihodnji številki.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro