POVODNI KONJ
Dan preživi v vodi
Pod močnim soncem povodni konj ne bo dolgo preživel; čeprav je na videz počasen in miren, velja za eno najbolj agresivnih bitij na svetu.
Odpri galerijo
S povodnim konjem ni dobro češenj zobati. FOTO: Johncarnemolla/Getty Images
Povodni konj je velika žival z velikim sodu podobnim trupom, kratkimi nogami in kratkim repom ter velikansko glavo. Je druga največja kopenska žival. Samci so lahko dolgi do treh metrov in pol, visoki so poldrugi meter, tehtajo pa do 3200 kilogramov! To je toliko kot trije manjši avtomobili skupaj.
Da jim močna afriška pripeka ne pride do živega, večino dneva preživijo v jezerih in rekah. Ker imajo oči, nos in ušesa čisto na vrhu glave, lahko vidijo in dihajo tudi potopljeni v vodo. Med potenjem izločajo oljnato rdečo tekočino, ki ni kri, ampak naravni vlažilec, ki njihovo kožo, debelo štiri centimetre, ščiti pred izsušitvijo, obenem pa je zaščita pred soncem in menda celo pred zajedavci.
Čeprav so velikanski, se izvrstno znajdejo v vodi, a ne plavajo, po dnu v resnici hodijo ali tečejo; pod vodo lahko sapo zadržijo do pet minut! Ko potopijo tudi glavo, zaprejo nosnice in uhlje, da vanje ne vdre voda. Po treh do petih minutah se dvignejo, da vzdihnejo zrak, to naredijo tudi med spanjem. Mimogrede: tako parjenje kot kotitev se zgodita v vodi. Ste vedeli, da so najbližji sorodniki povodnih konj kiti in delfini?
Spretni so tudi na kopnem, tečejo lahko s hitrostjo do 30 kilometrov na uro na kratke razdalje.
Najbolj aktivni so ponoči, ko iščejo hrano, so rastlinojedci, večinoma jedo travo: v samo eni noči je lahko požrejo do 60 kilogramov! V iskanju hrane lahko prehodijo do deset kilometrov. Čeljusti obdajajo močne mišice, povodni konj lahko na pol pregrizne manjši čoln, napade tudi krokodila in človeka.
Živijo v skupinah, ki štejejo od 10 do 20 članov, vodi jih dominantni samec. Preostali so večinoma samice, mladički in nekaj mladih samcev, ki se še ne parijo. Dominantni samci so kajpak zelo zaščitniški do skupine. Da preženejo tekmeca, široko odpro gobec in razkazujejo dolge zobe; zraven glasno godrnjajo, v vodi pa agresivno pljuskajo in špricajo. Spopadajo se za ozemlje, tudi do smrti. Samice kotijo na dve leti, običajno enega samega mladiča. Takoj ko se skoti, težak je okoli 45 kilogramov, se pridružita drugim samicam in mladičem, saj sta v skupini bolj zaščitena pred plenilci, na primer krokodili in levi.
Nekoč so živeli v vsej podsaharski Afriki, a je njihovo število upadlo zaradi lova in uničevanja njihovega naravnega okolja; danes večinoma živijo na zaščitenih območjih v vzhodnoafriških državah. V divjini dočakajo 40 let, v ujetništvu pa deset več. Čeprav je na prvi pogled kot nežni velikan, je povodni konj eno najbolj agresivnih bitij na svetu in velja za eno najbolj nevarnih v Afriki.
Zdi se krotek, a je zelo nevaren. FOTO: Davidfettesphotography/Getty Images
Da jim močna afriška pripeka ne pride do živega, večino dneva preživijo v jezerih in rekah. Ker imajo oči, nos in ušesa čisto na vrhu glave, lahko vidijo in dihajo tudi potopljeni v vodo. Med potenjem izločajo oljnato rdečo tekočino, ki ni kri, ampak naravni vlažilec, ki njihovo kožo, debelo štiri centimetre, ščiti pred izsušitvijo, obenem pa je zaščita pred soncem in menda celo pred zajedavci.
Čeprav so velikanski, se izvrstno znajdejo v vodi, a ne plavajo, po dnu v resnici hodijo ali tečejo; pod vodo lahko sapo zadržijo do pet minut! Ko potopijo tudi glavo, zaprejo nosnice in uhlje, da vanje ne vdre voda. Po treh do petih minutah se dvignejo, da vzdihnejo zrak, to naredijo tudi med spanjem. Mimogrede: tako parjenje kot kotitev se zgodita v vodi. Ste vedeli, da so najbližji sorodniki povodnih konj kiti in delfini?
Spretni so tudi na kopnem, tečejo lahko s hitrostjo do 30 kilometrov na uro na kratke razdalje.
Najbolj aktivni so ponoči, ko iščejo hrano, so rastlinojedci, večinoma jedo travo: v samo eni noči je lahko požrejo do 60 kilogramov! V iskanju hrane lahko prehodijo do deset kilometrov. Čeljusti obdajajo močne mišice, povodni konj lahko na pol pregrizne manjši čoln, napade tudi krokodila in človeka.
Živijo v skupinah, ki štejejo od 10 do 20 članov, vodi jih dominantni samec. Preostali so večinoma samice, mladički in nekaj mladih samcev, ki se še ne parijo. Dominantni samci so kajpak zelo zaščitniški do skupine. Da preženejo tekmeca, široko odpro gobec in razkazujejo dolge zobe; zraven glasno godrnjajo, v vodi pa agresivno pljuskajo in špricajo. Spopadajo se za ozemlje, tudi do smrti. Samice kotijo na dve leti, običajno enega samega mladiča. Takoj ko se skoti, težak je okoli 45 kilogramov, se pridružita drugim samicam in mladičem, saj sta v skupini bolj zaščitena pred plenilci, na primer krokodili in levi.
Sapo lahko pod vodo zadržijo do pet minut.
Nekoč so živeli v vsej podsaharski Afriki, a je njihovo število upadlo zaradi lova in uničevanja njihovega naravnega okolja; danes večinoma živijo na zaščitenih območjih v vzhodnoafriških državah. V divjini dočakajo 40 let, v ujetništvu pa deset več. Čeprav je na prvi pogled kot nežni velikan, je povodni konj eno najbolj agresivnih bitij na svetu in velja za eno najbolj nevarnih v Afriki.
