GREGORJEVO

Danes se ženijo ptički

Odpravimo se v naravo, poslušajmo njihovo petje in jih opazujmo; z otroki doma ustvarimo umetnine in okraske na temo ptic.
Fotografija: Izkoristimo gregorjevo za njihovo opazovanje. FOTO: Nataba/Getty Images
Odpri galerijo
Izkoristimo gregorjevo za njihovo opazovanje. FOTO: Nataba/Getty Images

Danes je gregorjevo, dan, ko se pregovorno ženijo ptički in zadiši po pomladi. Praznik je ime dobil po svetem Gregorju, ki prav danes goduje, po starem koledarju pa se je na ta dan začela pomlad. Na predvečer gregorjevega se po potokih in rekah tradicionalno spuščajo gregorčki: čolnički iz različnih materialov in najrazličnejših oblik, na katere postavimo svečke in jih pošljemo na pot.
Tudi pod strop jih lahko obesimo. FOTO: Fotoduets/Getty Images
Tudi pod strop jih lahko obesimo. FOTO: Fotoduets/Getty Images

To pa zato, ker je sveti Gregor veljal za prinašalca luči. Pozneje so na njegov god, ko se je dan že občutno podaljšal, rokodelci, predvsem na Gorenjskem, prenehali delati ob luči oziroma umetni svetlobi, luč so torej »vrgli v vodo«. S časom se je prijeten običaj z Gorenjske razširil po vsej Sloveniji in ponekod prerasel v pravo prireditev.

Z gregorjevim je povezanih še več drugih običajev in verovanj. Tako je nekoč veljalo, da se morajo samska dekleta na ta dan ozreti v nebo, prva ptica, ki jo bodo ugledale, pa jim bo razkrila, kakšnega moža bodo dobile. Vrabec ali vrana sta denimo naznanjala, da bo mož skrivnosten, kakšen bo, če so videle sinico, taščico ali kosa, ni znano.
Pisan papagaj FOTO: Instagram
Pisan papagaj FOTO: Instagram

V Prekmurju in Porabju so otroci nekoč koledovali – hodili so od hiše do hiše in prosili za darove. Ponekod, še posebno v Ljubljani in njeni okolici, pa so otroci mislili, da se na gregorjevo ptički ne le ženijo, ampak tudi gostijo, zato so po krošnjah dreves in grmih iskali pogače. Odrasli so to videli in jim, da bi jih razveselili, v grmovje res začeli skrivati priboljške. Otroci tako še danes marsikje v šolah ali pa doma s starši oziroma starimi starši okrog gregorjevega pečejo piškote v obliki ptic.

Kakor koli, naj bo danes dan, namenjen pticam in tudi ljubezni, ne nazadnje je gregorjevo slovensko valentinovo. Vzemimo si čas za partnerja in na klopi v parku opazujmo ptice in poslušajmo njihovo živahno petje. Zabavno in poučno bo opazovanje ptic z otroki, pa ne le na današnji dan, naj to postane stalnica sprehodov v naravi. Prisluhnimo petju in poskušajmo ugotoviti, katera ptica se oglaša, ali pa ugotavljajmo, komu pripada pero, ki smo ga našli na tleh.


Čudovito in barvito ptico lahko otroci izdelajo tudi sami. Potrebujemo več kosov barvnega papirja, svinčnik, lepilo, papir in škarje. Na papir različnih barv obrišemo otrokovo dlan, ki jo sam nato previdno izreže. Več jih bo, bolj pisana bo ptica. Narišemo in izrežemo še telo ptice, ki se ga drži glava. Iz rumenega papirja izrežemo kljun, iz črnega pa oko. To lahko tudi narišemo s črnim flomastrom. Ko je otrok izrezal vse dlani, jih prilepimo na ptičje telo, kjer bi sicer bila krila in rep, in ptič je končan. Na podoben način lahko ustvarjajo tudi mlajši otroci. Da jim olajšamo delo, izrežemo le en obris svoje dlani, iz katere nato ustvarijo ptico, tako da palec spremenijo v kljun, nadenj narišejo oko ter poslikajo še okolico. Drevo, gozd, travnik in podobno lahko seveda narišejo ali naslikajo že prej, nato pa na umetnino prilepijo še ptico.


Otroško sobo si lahko popestrijo tudi s ptički, ki jih obesijo pod strop. List papirja po širini preprežemo na pol in oba kosa zgibamo v harmoniko. S krajšo stranico ju znova zlepimo skupaj, harmoniko zložimo in na sredini zvežemo z vrvico. Harmoniko spet raztegnemo, da dobimo krog, ter po dva konca zlepimo skupaj. Iz belega papirja izrežemo oči, iz črnega zenici, krila so lahko enake barve kot telo ptička. Izrežemo še nožice in kljun ter vse prilepimo na krog. Na vrhu na koncu izrežemo luknjico, skozi katero zapeljemo vrvico, in ptička obesimo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije