PUSTNI ČAS
Debeli četrtek je praznik pravih jedcev (VIDEO)
Šaljivo velja za praznik debelih ljudi.
Odpri galerijo
Krofi ne smejo manjkati na mizi. FOTO: Krištof Koman
Veseli pustni čas se po izročilu začenja danes z debelim četrtkom. Po kulturni dediščini slovenskega prostora mora biti ta dan miza polna pustnih jedi, ki so mastne in nasitne. Ponekod se bodo začele tudi večdnevne pustne prireditve, ki pa bodo zaradi epidemije covida 19 potekale virtualno ali v drugih prilagojenih oblikah.
Na debeli četrtek so na podeželju v preteklosti ponekod, denimo na Celjskem, skuhali svinjsko glavo, ki je bila lahko prekajena, ali samo svinjsko čeljust. Med mesnimi jedmi so bile lahko na jedilniku tudi krače ali drugo mastno svinjsko meso. Po starih verovanjih se je moralo namreč leto začeti v obilju.
Na debeli četrtek, ki ga na Dolenjskem poznajo tudi kot tolsti četrtek, na Gorenjskem kot mali pust in v Prekmurju kot mali fajnšček, so bili med ocvrtimi sladkimi jedmi na mizi predvsem krofi. Če pa je bilo manj časa, so se gospodinje lotile krhkih flancatov.
Krofi, ki jih je poznala dunajska kuhinja, so postali del pustnega časa na slovenskem območju sicer šele v prvi polovici 20. stoletja. Uvajali so jih namreč gospodinjski tečaji.
Na debeli četrtek so na podeželju v preteklosti ponekod, denimo na Celjskem, skuhali svinjsko glavo, ki je bila lahko prekajena, ali samo svinjsko čeljust. Med mesnimi jedmi so bile lahko na jedilniku tudi krače ali drugo mastno svinjsko meso. Po starih verovanjih se je moralo namreč leto začeti v obilju.
Na debeli četrtek, ki ga na Dolenjskem poznajo tudi kot tolsti četrtek, na Gorenjskem kot mali pust in v Prekmurju kot mali fajnšček, so bili med ocvrtimi sladkimi jedmi na mizi predvsem krofi. Če pa je bilo manj časa, so se gospodinje lotile krhkih flancatov.
Krofi, ki jih je poznala dunajska kuhinja, so postali del pustnega časa na slovenskem območju sicer šele v prvi polovici 20. stoletja. Uvajali so jih namreč gospodinjski tečaji.
