Dedec z razgledom

Pred nami so kratki dnevi in dolge noči pozne jeseni in zime. V tem obdobju se splača iti na kak razgleden vrh kje v bližini, in Kamniški vrh z višino 1583 metrov se ponuja sam po sebi. Malo znana gora nad Kamniško Bistrico ima sicer skromne metre višine, a veličasten razgled. Le spraviti se je treba s kavča in se odpraviti.

Začnemo pri Koči v Kamniški Bistrici; v neposredni bližini v slikovitem obrhu v obliki jezera izvira istoimenska reka. Prav hitro se pot postavi pokonci in do spodnje postaje tovorne žičnice, ki vodi na Kamniško sedlo, grizemo kolena. Nato se poravna in vse do razpotja V klinu se le zmerno dvigamo. Po dobri uri hoda smo na točki, ko je treba nekoliko popaziti. Zapustimo markirano pot na Kamniško sedlo in se usmerimo na desno, v skrito dolino Repovega kota, a tudi s te poti kmalu skrenemo. Zapustimo jo ob slikovitem hudourniku in se vnovič usmerimo na desno. Pot sicer ni markirana, je pa lepo shojena, da odsotnosti markacij verjetno niti ne boste opazili.


Pot v neprestani senci se začne vedno bolj dvigati, ko nas pripelje do slikovitega lovskega doma. A če ste mislili, da se bo vendar malce zravnala in boste lahko zadihali, boste morali še malce bolj zagristi kolena. Vedno bolj strma je, strmini ni videti ne konca ne kraja. A je vse poplačano, ko dosežemo greben in se začnemo kopati – če je vreme le na naši strani – v soncu. Po dveh urah strmega vzpona končno zagledamo cilj. Kamniški dedec stoji na koncu Zeleniških špic in ga skozi gozd vidimo, kako se samoten strmo dviga nad gozdno mejo.

Morda se zdi, da je cilj na dosegu roke, a nam bo vzelo še kakšne pol ure, da se povzpnemo na vrh. In še opozorilo – tik pod vrhom moramo biti pazljivi, za konec je treba skoraj malce poplezati.


Na vrhu nas pričakata kopica zloženega kamenja in vpisna skrinjica. In izjemno lep razgled na vse strani, zatorej se ne obrnimo takoj proti dolini, ampak se raje nastavimo soncu in vpijmo čudovito okolico. Na vzhodu se zazremo v vrhove Rzenika in Konja, na severu se dvigujeta Planjava in Brana, na zahodu Grintovec in podolgovati Kalški greben, proti jugu je pogled na Ljubljansko kotlino in v daljavi na Snežnik. Skoraj brez izjeme pa vsakogar, ki doseže vrh, pozdravijo še vselej lačne kavke in prosijo za košček naše malice.