Desetletje Ljubljanskega gradu

Minulo desetletno obdobje je sicer kratek čas v luči, da se Ljubljanski grad ponosno dviga nad mestom že več kot petsto let, vendar pomembno, in ponosni smo na prehojeno pot in rezultate, ki niso ostali neopaženi,« so ob jubileju povedali v Javnem zavodu Ljubljanski grad. »V desetih letih smo obnovili nekaj več kot 14.000 m2 površin, kar pomeni, da je grad skoraj v celoti obnovljen. Pripravili nekaj manj kot 2200 lastnih kulturnih dogodkov, prepeljali več kot 3,6 milijona potnikov s tirno vzpenjačo in prodali več kot 5,1 milijona vstopnic. Ustvarili smo več kot 20.000 omemb Ljubljanskega gradu in njegovih vsebin v domačih in tujih medijih. Samo za filmske večere na prostem smo postavili nekaj manj kot 114.000 stolov. Dnevno vzdržujemo okoli 50.000 m2 zunanjih in notranjih površin na gradu in v hostlu Celica, v katerem v običajnih sezonah biva skoraj 15.000 gostov, ki ustvarijo približno 25.000 prenočitev. Z začetnih 26 sodelavcev se je ekipa povečala na zdajšnjih 66 (skupaj s hostlom Celica); z začetnih dobrih dveh milijonov letnega proračuna smo »zrasli« na več kot sedem v letu 2019, ko je bila za nami najuspešnejša sezona v vseh desetih letih.«

To je le nekaj glavnih poudarkov iz almanaha z naslovom Edinstven pogled na Ljubljanski grad 2011–2021, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Almanah prikazuje ključne rezultate posameznega leta delovanja in raznoliko paleto dejavnosti, s katero se ukvarja zavod, delo posameznikov in ekip v okviru desetih oddelkov Javnega zavoda Ljubljanski grad in hostla Celica kakor tudi zanimive zgodbe, povezane z gradom, ki so jih ob deseti obletnici povedali njihovi zunanji sodelavci, na tak ali drugačen način povezani z gradom.

Vsebino almanaha je mogoče prelistati na njihovi spletni strani. Vse do konca leta bodo zaznamovali desetletnico tudi na svojih družabnih omrežjih, pripravili so pestre vsebine in mesečne nagradne igre s privlačnimi nagradami.

Nova realnost, ki jih je doletela marca lani, ko je zastal ves svet, je povsem ohromila njihovo dejavnost, po drugi strani pa jo postavila pred nove izzive. »V drugo desetletje delovanja Javnega zavoda Ljubljanski grad stopamo optimistično, saj se zavedamo, da smo v zadnjih desetih letih prav usmerili naša prizadevanja in da bomo na zgrajeni osnovi lahko delali in se razvijali tudi v prihodnje, za kar gre največja zahvala naši ustanoviteljici, Mestni občini Ljubljana. Nestrpno čakamo dan, ko bomo naše obiskovalce od blizu in daleč ponovno lahko pozdravili na gradu, Grajskem griču, kulturno-umetniških in turističnih vsebinah, razvajali njihove brbončice v grajskih gostinskih lokalih, jih na vrh griča popeljali s tirno vzpenjačo in razveselili v naši trgovini Friderik.«

Krištof Mlakar, direktor družbe Voka Snaga in predsednik sveta Javnega zavoda Ljubljanski grad, je ob jubileju povedal: »Da Ljubljanskega gradu danes ne bi bilo, si preprosto ne morem predstavljati. To bi se bilo morda celo zgodilo, če Ljubljane pred dobrimi stotimi leti ne bi vodil modri župan Ivan Hribar. Potres, ki je leta 1895 močno prizadel Ljubljano, je hudo poškodoval tudi grad, in mestna oblast je najprej razmišljala, da bi ga prepustila propadanju ali ga celo podrla. Na srečo so ga potem vključili v načrt popotresne prenove stavb v Ljubljani, leta 1905 pa ga je mesto odkupilo za svoje potrebe.«

Današnjo vlogo in status Ljubljanskega gradu, torej biti ena ključnih ljubljanskih kulturnih in družabnih točk, je ambiciozno načrtoval že župan Ivan Hribar. Ker pa je mesto pestila stanovanjska stiska, je moral opustiti zamisel o gradu kot kulturnem središču dogajanja v Ljubljani in ga spremeniti v domovanje za okoli sto brezposelnih družin.