Detelja izboljša zemljo, ajda uniči seme plevelov

S setvijo rastlin za zeleno gnojenje poskrbimo za zaščito zemlje pred vremenskimi vplivi ter poskrbimo za organsko gnojilo. Rastline za zeleno gnojenje bomo namreč vkopali v zemljo, ko bomo grede pripravljali na novo setev ali sajenje. Izbiramo jih glede na kakovost zemlje, najpogosteje sejemo različne detelje pa ajdo, gorjuščico, rž in druga žita. Septembra je še čas.

Med vrtnarji se je dodobra uveljavijo pravilo, da zemlja na gredah ne sme biti nikoli prazna, zato golo zemljo med vrtninami zaščitimo z zastirko iz trave, slame ali listja, ko pridelke poberemo, pa na prazen prostor posejemo rastline za zeleno gnojenje ali zeleni podor.
 

Upoštevamo kolobar

Sejemo različne rastline, izbira naj bo odvisna od tega, kakšno prst imamo na vrtu in kaj želimo z zelenim podorom doseči. Dobro je upoštevati kolobar. Pomembno je, da izbrane rastline hitro kalijo in rastejo ter dajo veliko listne mase. Med najpogostejše izbire spadajo različne detelje, ki med rastjo iz zraka vežejo dušik in z njim obogatijo prst. Osiromašena tla bo najbolje poživila medena detelja, belo deteljo pa posejemo skupaj z radičem tržaškim solatnikom.

Tudi pri setvi za zeleno gnojenje upoštevamo kolobar, detelje so dober predhodni posevek za kapusnice, pred fižolom pa jih ni dobro sejati. Poleg detelje so za zeleno gnojenje primerne facelija, oljna redkev in bela gorjušica ter ajda, vsaka s svojimi lastnostmi. Če imamo težave z ogorčicami in strunami, sta prava izbira oljna redkev in bela gorjušica, saj zmanjšujeta okuženost tal z navedenimi škodljivci, bela gorjušica, ki jo uporabimo kot zastirko, pa s svojim vonjem odganja tudi polže. Ajdo posejemo, kjer se borimo proti plevelom, saj s svojimi izločki uničuje njihovo seme.

V semenarni lahko kupimo posamezna semena ali mešanico, ena vrečka bo dovolj za gredo velikosti najmanj 15 kvadratnih metrov. Vrečka stane okoli evro, tako da to ne bo prevelik strošek. Nekatere rastline bodo čez zimo pomrznile, druge bodo spomladi spet pognale. Neprezimne so na primer ajda, bela gorjušica, modra facelija in kapucinka, med prezimne pa spadajo oljna ogrščica, inkarnatka, lucerna in rž. Ko bomo gredo potrebovali za spomladansko setev, bomo organsko maso, ki je nastala čez zimo, enostavno vdelali v zemljo in bo imeli organsko gnojilo.

Rastline za zeleni podor sejemo najpogosteje konec sezone, vendar je dobro, da jih tudi med letom, kjer koli in kadar koli se nam pojavi prazna gredica. Hitro kaljive rastline bodo namreč v kratkem času pognale veliko listne mase, ki bo služila kot gnojilo.


Pri zelo osiromašeni kolobarimo tako, da bodo rastline za zeleni podor rasle vse leto, posevek vmes večkrat pokosimo. Kot smo že zapisali, je za izboljšanje zemlje najboljša detelja, preostale rastline za zeleno gnojenje pa tudi same potrebujejo malo komposta, da bodo bolje rasle.

Večina rastlin za zeleno gnojenje lahko sejemo od pomladi do jeseni, do konca septembra, nekatere pa še dlje, na primer rž, ki bo vzklila tudi, če jo posejemo do sredine novembra. Za zeleno gnojenje lahko sejemo tudi rastline, ki jih sicer gojimo kot vrtnine ali okrasne rastline, na primer špinačo ali kapucinke, ki hitro rastejo in dajo veliko listne mase.