Dež ustavil dela na vrtu
V zadnji dekadi oktobra so Slovenijo zajele obilne padavine, predvsem v severozahodnem in zahodnem delu. V prvem valu je 24. oktobra v Posočju v le 12 urah padlo več kot 150 mm dežja, obilno je deževalo tudi na Voglu, kjer ga je padlo več kot 200 mm. Manj ga je bilo na severovzhodu Slovenije, kjer so ga namerili le med 10 in 20 mm.
S posledicami so imeli največ težav v Posočju, v občinah Kobarid in Bovec. Obilno je deževalo tudi na italijanski strani, zlasti v Julijskih in Karnijskih Predalpah. Največ, več kot 300 mm, ga je padlo ob Mužcih in Učeji. Tudi drugod v alpskem in predalpskem svetu je obilno deževalo, ob morju pa je padlo le okoli 50 mm dežja.
Sadno drevje je v obdobju odpadanja listja, na poganjkih nastajajo odprte rane, na njih se lahko naselijo bakterije in glive.
Padavine so ustavile dela na vrtovih in poljih ter v nasadih, saj so tla v zahodnem delu Slovenije izjemno namočena. 26. oktobra zvečer je državo zajel drugi val obilnih padavin s krajevno močnimi nalivi. Spet so zagoreli rdeči alarmi pred obilnim dežjem, zemeljskimi plazovi in poplavljanjem manjših rek na zahodu, severu in v osrednji Sloveniji ter v porečju Kolpe.
Jesenska opravila
Rastline se počasi poslavljajo od vegetacijskega obdobja, zaradi toplega vremena pa je rast marsikje še v teku, predvsem pri trajnicah in pozni zelenjavi ter prezimnih poljščinah. Zaradi padavin v preteklih dneh je večja nevarnost okužb z boleznimi, zato je priporočljivo obnoviti škropljenje proti gnilobam koreninskega vratu in sivi plesni pri solatnicah.
Sadno drevje je v obdobju odpadanja listja. Ob tem na poganjkih nastajajo številne odprte rane, na katerih se lahko naselijo bakterije (na primer hrušev ožig) in glive (škrlup, jablanov rak). Okužbe lahko opazimo kot rane, pogosto sploh niso opazne, so pa nov potencial za širjenje bolezni v naslednjem letu. Kmetijske svetovalne službe svetujejo, da v času odpadanja listja za omejevanje nastajanja novih okužb opravimo škropljenje z bakrovimi pripravki v suhem vremenu, ko so temperature zraka višje od 5 °C.
V nasadih breskev in nektarin je priporočljivo jesensko škropljenje tudi proti breskovi kodravosti; marelice, češnje, višnje, slive in češplje in tudi breskve zaščitimo proti listni luknjičavosti koščičarjev in proti ostalim listnim pegavostim. Bakrovi pripravki rastline tudi razkužijo.
Na vrtovih in v nasadih je poleg jesenskega škropljenja z bakrovimi pripravki smiselno tudi pograbiti ter odstraniti okuženo listje in plodove.
Slovo s planinskih pašnikov
Planinska paša je tradicionalna raba travnatega sveta nad gozdno mejo in je dolgoletna tradicija kmetovanja v Sloveniji. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb se na planinah soočamo z dvema nasprotujočima si problemoma – zaraščanjem in intenzivno rabo. Na aktivnih pašnikih je opazen trend zaraščanja težje dostopnih predelov planine, medtem ko je na lažje dostopnih območjih in v okolici pastirskih koč vse več težav zaradi prepašenosti. Opuščanju in zaraščanju planinskih pašnikov botruje tudi vse večja pojavnost velikih zveri na planinah.
Sneg je ponekod že pobelil višje ležeče pašnike, na nižje ležečih pa se je govedo lahko paslo do konca oktobra.
Planinska paša je pomembna za ohranjanje obstoječih kmetijskih praks na govedorejskih kmetijah. Izvaja se v dveh zahtevah, ki se med seboj izključujeta, in sicer je lahko to paša po čredinkah na planini ter planinska paša s pastirjem. V prvem primeru se mora paša izvajati po čredinkah, ki so lahko ograjene, ali pa se za te namene uporabijo naravne omejitve. V drugem primeru je obvezna prisotnost pastirja na planini, pri čemer en pastir skrbi za največ 50 glav živine.
Čas odhoda živine s planin se ravna po tem, koliko je ostalo paše in kakšno je vreme. Letošnja jesen je bila precej topla, krme ni manjkalo, zdaj pa prihaja neugodno vreme in je treba gnati živino domov v hleve na toplo. Sneg je ponekod že pobelil višje ležeče pašnike, na nižje ležečih pa se je govedo lahko paslo do konca oktobra.
