Diagnoza rak, drugi vodilni vzrok smrti na svetu

Kronične nenalezljive bolezni so glavni vzrok smrti in invalidnosti po svetu; mednje spada tudi rak, drugi vodilni vzrok smrti na svetu, približno ena od šestih smrti na svetu je posledica te bolezni. Vsako leto za rakom v Sloveniji zboli več kot 15.000 ljudi, več kot 8000 moških in več kot 6500 žensk, umre jih več kot 6000, približno 3500 moških in 2700 žensk; vendar hkrati med nami živi tudi več kot 100.000 ljudi, ki so kadar koli zboleli za eno od rakavih bolezni. Diagnoza ne prizadene le bolnikov, močno vpliva tudi na njihove družine. Bolniki doživljajo strah, tesnobo, negotovost, mnogi se čutijo nemočne, brez upanja, življenje se jim ustavi, spopadajo se z neželenimi učinki zdravljenja. Zdravstvena nega zahteva od medicinskih sester veliko strokovnega znanja, izkušenj in etične občutljivosti, ob svetovnem dnevu boja proti raku, ki ga zaznamujemo 4. februarja (triletna kampanja, ki se je začela lani, poteka pod geslom Jaz sem in jaz bom), opozarja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza). Za varno in kakovostno zdravstveno nego bolnikov z rakom potrebujemo dovolj visoko izobraženih medicinskih sester, opozarja Zbornica – Zveza. »Lepo je čutiti podporo zdravstvenim delavcem, ki jo izražajo državljani, skrajni čas pa je, da nenadomestljivost medicinskih sester priznajo tudi politika in odločevalci. Več je treba vlagati v izobraževanje, usposabljanje in priznavanje strokovnih znanj medicinskih sester. Ne nazadnje je treba poskrbeti za pravično plačilo za odgovorno delo, saj bomo le tako v ta humani in lepi poklic privabili več mladih,« pravi Ana Istenič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici – Zvezi.2


Družbeno breme raka je vedno večje – zaradi staranja prebivalstva in vse večje razširjenosti nevarnostnih dejavnikov zanj, ogroženost s temi pa bi lahko zmanjšali: kar 30–50 % primerov rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti. Pomembno je, da ljudje vemo, kako to doseči, in prav temu so namenjena priporočila evropskega kodeksa proti raku, ki bi jih prav vsak moral upoštevati v vsakdanjem življenju.

To so ne kadite; ne izpostavljajte sebe in drugih tobačnemu dimu iz okolja; vzdržujte zdravo, normalno telesno težo; vsak dan bodite telesno dejavni; prehranjujte se zdravo; omejite pitje alkoholnih pijač; čim manj se izpostavljajte sončnim žarkom; na delovnem mestu se primerno zaščitite; varujte se pred ionizirajočim sevanjem; ženske, dojite svoje otroke in omejite jemanje hormonskih zdravil za lajšanje menopavznih težav; poskrbite, da bodo vaši otroci cepljeni (proti hepatitisu B in HPV); udeležujte se organiziranih presejalnih programov (Svit, Zora, Dora).