Diši po snegu, poskrbite za rastline
Pred durmi meteorološke zime je zadišalo po snegu. Zadnji novembrski vikend je iznad območja Severnega morja in Skandinavije v Slovenijo prodrla hladna polarna zračna masa. Ob njenem prehodu je nastalo nekaj kratkotrajnih ploh, močno je zapihal veter, ki je pometal s preostankom odpadlega listja, ki ga je z dreves pognala slana.
Najhladneje je bilo v gorskih predelih. Tudi v nižinah se je ohladilo, še posebno ob jutrih. V zatišnih legah je bila najnižja temperatura zraka med –4 in –5 °C, na hladnejših območjih pa med –6 in –8 °C, na Kredarici se je ohladilo pod –10 °C. Tudi podnevi je bilo hladno, temperature so se gibale med 2 in 8 °C, na Primorskem do okoli 10. Zaradi suhega zraka v notranjosti Slovenije ni bilo megle.
Vlažna tla lahko zadržijo štirikrat več toplote kot suha.
Omembe vrednih snežnih padavin čez vikend še ni bilo, je pa občasno snežilo na severni strani Alp. Veliko težav je sneženje z močnimi sunki vetra povzročilo na Balkanu. Več snežink je v nižje ležeče predele prinesel začetek tedna. Meja sneženja se je v ponedeljek, 27. novembra ponoči, spustila do okoli 800 m nadmorske višine, v zatišnih alpskih dolinah še nekoliko niže.
Prekrivka za rastline
V zadnjih dneh smo pospravljali z vrtov rastline, ki mraza ne prenašajo. Že temperature blizu ničle lahko poškodujejo enoletnice in druge za nizke temperature občutljive rastline, saj lahko poškodujejo njihove vrhove, ki so bili letos zaradi pozne jesenske toplote aktivni še pred nekaj dnevi. Ker imamo na naših vrtovih v zadnjih letih vse več rastlin, ki imajo izvor v toplejših krajih, jih je treba pred zimskim mrazom zaščititi.
Da sneg in mraz ne bosta povzročala škode, predvsem pri občutljivih zimzelenih trajnicah, pritlikavih in nežnih grmovnicah ali travah, jih pred mrazom zaščitimo s kopreno, primerna je tudi slama ali smrečje. Tudi debela plast zastirke, kot sta zdrobljeno lubje ali kompost, lahko pomaga nežnim rastlinam preživeti zimo.
Proti mrazu so odpornejši trajnice in drevesa, ki so že prilagojeni našemu podnebju. Nekateri listavci se zaščitijo z odmiranjem rastlinskih delov nad zemljo oziroma tako, da odvržejo liste in se izognejo izsušitvi. Dobro gre različnim iglavcem, ruševju ali manjšim borom in še nekaterim manjšim iglavcem oziroma zimzelenim grmičkom, kot so pušpan, lovorikovec, liguster. Trpežni so tudi določeni listopadni grmički ali drevesa, kot so japonski javor, ginko, vrbe, španski bezeg, hibiskus, vrtnice in nekatere vrtne dišavnice.
Trajnostno okrasje
Vstopili bomo v decembrski čas in na marsikateri okenski polici se bodo pojavili praznični aranžmaji. Rastline, ki pozimi lepo uspevajo, so okrasne krizanteme, okrasni ohrovt, jesenska vresa, mačehe, trdoleska. Na sprehodih lahko najdemo številne materiale, ki bodo osnova za izdelavo adventnih venčkov in drugih prazničnih dekoracij in jih ta trenutek v naravi ne zmanjka, to so mah, storži, veje, plodovi, suhe bilke. Poskušajmo biti pri tem delu čim bolj trajnostno naravnani.
Tudi nekatere zelenjadnice dobro prenašajo padec temperature, grah, solata, čebula, cvetača, brokoli, redkev in zelje prenesejo nekje do –3 °C, med odpornejšimi so tudi pesa, brstični ohrovt, korenje, ohrovt, peteršilj in špinača. Nekateri pridelki bodo po zmrzali še boljši. Na primer, okus brokolija se izboljša, če je rastlina doživela zmrzal, tudi korenje postane slajše, ko temperatura pade, korenovke namreč razvijejo več sladkorja, ko je temperatura tal pod 4 °C, brstični ohrovt pa je pogosto najboljši po le rahlem zamrzovanju.
Posodovke pozimi
Če želimo pozimi obdržati rastline v posodah na balkonu, terasi ali na odprtem prostoru zunaj hiše, moramo izbrati take, ki so odporne proti mrazu, poleg tega jih še dodatno zaščitimo s kopreno, žakljevino, smrečjem, snopi trave ali tkanino. Kljub temu se lahko pojavijo težave, saj zemlja v loncih lahko zamrzne in prezimna rastlina lahko propade. Zato poskrbimo tudi, da so lonci primerno veliki, rastline v manjših lončkih imajo manj zemlje, zato so korenine bolj ogrožene.
Tudi pozimi moramo paziti, da so rastline zalite. Dejstvo je, da lahko vlažna tla zadržijo štirikrat več toplote kot suha. Vlaga v tleh bo prevajala toploto na površino zemlje in segrela območje okoli rastline za od 2 do 3 °C. Ko je napovedano hladno vreme, rastline dobro zalijte.
V zaprte prostore pa smo že shranili nekatere balkonske rože. Tudi te rastline potrebujejo zimski počitek, zato jim previsoka temperatura v notranjih prostorih ne ustreza. Za večino teh rastlin je ugodna temperatura zraka okrog 15 °C, pozimi je treba omejiti zalivanje.
Nekateri pridelki bodo po zmrzali še boljši.
