ŠIPEK
Divji vrtnici bolezen ne pride do živega
Šipek je po Sloveniji precej razširjen, večinoma gre za prostorastočo rastlino; če bi radi imeli grm na domačem vrtu, je zdaj čas, da ga posadimo.
Odpri galerijo
Šipek poleti cveti v nežno rožnatih barvah.
Oktobra in novembra nabiramo plodove šipka, ki jih uporabljamo v kulinariki in zdravilstvu. Šipek je pravzaprav divja vrtnica, ki samoniklo raste po vsej Sloveniji, tako da gotovo najdemo grm, da lahko naberemo plodove.
Grm, ki je tudi lepa okrasna rastlina, zraste do tri metre v visoko, od maja do julija razveseljuje z bledo rožnatimi ali belkastimi cvetovi, živo rdeči plodovi pa začnejo zoreti v drugi polovici septembra. Kot druge vrtnice tudi šipkove veje krasijo trni, ki nas lahko pošteno zbodejo.
Nekoč je šipek rasel po vrtovih, danes precej manj, čeprav ga ni težko vzgajati. Ni občutljiv ne za sušo ne za druge vremenske nevšečnosti, odporen je proti boleznim. O njegovi razširjenosti pričajo njegova številna stara imena, na primer ščipek, volčji zob, babji zob, divja roža, pasja gartroža in številna druga. Nima le okrasne funkcije, daje nam tudi koristne plodove, ki bodo, če jih ne poberemo sami, pozimi hrana za ptice.
Kot večino grmovnic šipek sadimo jeseni ali zgodaj spomladi, za jesensko je zdaj ravno pravi čas. Sadike kupimo v vrtnariji, pri tem bodimo pozorni, da bodo zdrave in dobro razvite. Šipku izberemo sončno lego, tla naj bodo odcedna in humusna, težka ilovnata tla pognojimo s kompostom ali humusom. Sadiko pred sajenjem za dobri dve uri namočimo v vedro vode.
Sadimo v sadilne jame, globoke do 35 centimetrov in premera do 40 centimetrov. Na dno jame stresemo plast rodovitne zemlje in jo potresemo z organskim gnojilom. Potem dodamo plast s humusom pomešane zemlje, rahlo potlačimo in vanjo položimo sadiko. Potresemo še malo gnojila in zasujemo z zemljo. Na koncu zopet potlačimo in zalijemo.
Takoj ko je sadika v zemlji, jo porežemo na od dve do tri očesi, to je približno 15 centimetrov. S tem spodbudimo rast poganjkov v prvem letu. Če je v obdobju po sajenju suša, redno zalivamo. Vse od začetka ga je treba negovati, kar pomeni predvsem, da ga vsako leto pravilno obrežemo. Z rezanjem ga lahko oblikujemo v grm, lahko pa mu namestimo oporo in pustimo, da bo rasel ob njej, šipek je namreč plezalka.
Lahko ga napeljemo kot brajdo ali po različnih obokih, na primer ob vhodu na vrt. Pri tem pazimo, da ga bomo lahko jeseni brez težav obrali.
Šipek bo v polni rodnosti v tretjem ali četrtem letu. Ena rastlina bo dala do štiri kilograme plodov, ki jih običajno posušimo in uporabimo za čaj. Preden jih damo sušiti, jih razpolovimo.
Raste divje v naravi, posadimo pa ga lahko tudi na domačem vrtu.
Grm, ki je tudi lepa okrasna rastlina, zraste do tri metre v visoko, od maja do julija razveseljuje z bledo rožnatimi ali belkastimi cvetovi, živo rdeči plodovi pa začnejo zoreti v drugi polovici septembra. Kot druge vrtnice tudi šipkove veje krasijo trni, ki nas lahko pošteno zbodejo.
Na enem šipkovem grmu bo zraslo do štiri kilograme plodov.
Nekoč je šipek rasel po vrtovih, danes precej manj, čeprav ga ni težko vzgajati. Ni občutljiv ne za sušo ne za druge vremenske nevšečnosti, odporen je proti boleznim. O njegovi razširjenosti pričajo njegova številna stara imena, na primer ščipek, volčji zob, babji zob, divja roža, pasja gartroža in številna druga. Nima le okrasne funkcije, daje nam tudi koristne plodove, ki bodo, če jih ne poberemo sami, pozimi hrana za ptice.
Takoj ko jo posadimo, sadiko skrajšamo na od dve do tri očesa.
Kot večino grmovnic šipek sadimo jeseni ali zgodaj spomladi, za jesensko je zdaj ravno pravi čas. Sadike kupimo v vrtnariji, pri tem bodimo pozorni, da bodo zdrave in dobro razvite. Šipku izberemo sončno lego, tla naj bodo odcedna in humusna, težka ilovnata tla pognojimo s kompostom ali humusom. Sadiko pred sajenjem za dobri dve uri namočimo v vedro vode.
Šipek poleti cveti v nežno rožnatih barvah.
Sadimo v sadilne jame, globoke do 35 centimetrov in premera do 40 centimetrov. Na dno jame stresemo plast rodovitne zemlje in jo potresemo z organskim gnojilom. Potem dodamo plast s humusom pomešane zemlje, rahlo potlačimo in vanjo položimo sadiko. Potresemo še malo gnojila in zasujemo z zemljo. Na koncu zopet potlačimo in zalijemo.
Takoj ko je sadika v zemlji, jo porežemo na od dve do tri očesi, to je približno 15 centimetrov. S tem spodbudimo rast poganjkov v prvem letu. Če je v obdobju po sajenju suša, redno zalivamo. Vse od začetka ga je treba negovati, kar pomeni predvsem, da ga vsako leto pravilno obrežemo. Z rezanjem ga lahko oblikujemo v grm, lahko pa mu namestimo oporo in pustimo, da bo rasel ob njej, šipek je namreč plezalka.
Plodove nabiramo oktobra in novembra, kar ostane, bo pozimi hrana za ptice. FOTO: Guliver/Getty Images
Lahko ga napeljemo kot brajdo ali po različnih obokih, na primer ob vhodu na vrt. Pri tem pazimo, da ga bomo lahko jeseni brez težav obrali.
Šipek bo v polni rodnosti v tretjem ali četrtem letu. Ena rastlina bo dala do štiri kilograme plodov, ki jih običajno posušimo in uporabimo za čaj. Preden jih damo sušiti, jih razpolovimo.
