Dobro je poznati vrtna tla: marsikje so pregnojena
Sušne razmere in popoldanska toplota dramijo kmetijske rastline, ki so prezimile, prav tako njihove škodljivce. Med prezimnimi kulturami je tudi oljna ogrščica. Sejemo jo v zadnji dekadi avgusta, do sredine septembra. Rastline oljne ogrščice dobro prezimijo, če do zime razvijejo rozeto s šestimi do osmimi listi. Pri pozni setvi je slabše razvit koreninski sistem, zato se zmanjša možnost prezimitve. Oljna ogrščica ne prenaša gojenja v ozkem kolobarju.
V kolobarju jo na isto površino znova sejemo po štirih letih. Primerni predposevki so strna žita, zrnate stročnice, krmne rastline, neprimerni pa koruza, krompir, sladkorna pesa in vse vrste iz družine križnic. Kmalu spomladi se pojavijo škodljivci: repični kljunotaj, stebelni kljunotaj in repičar. Kljunotaja se pojavita že zelo zgodaj, ko povprečna dnevna temperatura pri tleh doseže 6 °C oziroma ko najvišje dnevne temperature zraka presežejo 12 °C. Hroščki najprej objedajo liste, čez nekaj dni pa začnejo odlagati jajčeca v navrtane luknjice v steblu. Po enem tednu se izležejo ličinke, ki izjedajo notranjost stebla in se zavrtajo vanj.
Končno je v sredini februarja v Slovenijo prineslo nekaj dežja, kar bo v večini regij izboljšalo stanje vodne bilance v površinskem sloju tal. Slovenija ni dobila obilnejše pošiljke dežja ali snega v dolinah od začetka januarja. Večinoma suho vreme je negativno vplivalo na stanje vodne bilance, ki je v tem obdobju glede na dolgoletno povprečje po vsej Sloveniji odstopala v sušno smer. Pomanjkanje vode so občutile tudi divje živali, saj so bile struge marsikje prazne.
S tem se zmanjša prevodnost vode in hranilnih snovi po rastlini, posledično se zmanjša pridelek. Zaradi visokih dnevnih temperatur zraka nad 10 °C in suhega ter toplega vremena v začetku februarja kmetijske svetovalne službe že opozarjajo pridelovalce, da se pričakuje nalet kljunotajev oljne ogrščice v posevkih. Za spremljanje priporočajo lovilne rumene posode, v katere se nalije voda in se pregleduje na tri dni. Skupen prag škodljivosti za kljunotaje znaša od 10 do 20 hroščev v rumeni posodi v treh dneh. Če je presežen, je potrebna zaščita: kjunotaje je treba zatreti v nekaj dneh, ko je presežen prag škodljivosti.
Koliko hranil potrebujejo rastline
Ob lepih sončnih dneh že razmišljamo o vrtnarjenju v tekoči sezoni. Pomembno je, da dobro poznamo tla našega vrta, saj lahko le tako rastlinam dodajajmo hranila, vodo in druge potrebne elemente v pravi meri. Če so vrtna tla prodnata ali peščena, se spomladi hitreje ogrejejo in so zato prej primerna za obdelavo.
V poletnem času slabše zadržujejo vodo, prav tako slabše zadržujejo rastlinska hranila, zato jih je treba gnojiti redno v manjših odmerkih večkrat na leto. Če vrtna tla vsebujejo več glinastih delcev in so po dežju težka za obdelavo, saj ostajajo dolgo mokra, govorimo o težkih tleh: so zbita, gosta, slabše prezračena in slabo prepustna za vodo. Na njih lahko začnemo spomladanska dela kasneje, saj ostajajo dolgo hladna. V mokrih razmerah takih tal ne obdelujemo.
Izsledki raziskav kažejo, so tla na vrtovih marsikje pregnojena.
Vedno pa lahko s pripomočki pospešimo, da so gredice prej pripravljene. Običajno jih pokrijemo z vrtno tkanino, ki v tleh zadrži toploto tudi čez noč. Spomladi na takih tleh v osrednji Sloveniji vrtnarimo že v začetku marca.
Običajno je jesenski čas tisti, ko je najbolj priporočljivo opraviti analizo tal, ki pove, koliko hranil v njih je na voljo. Na njeni osnovi naredimo gnojilni načrt. Dodajanje gnojil »na pamet« je navadno neučinkovito in za rastline pogosto celo škodljivo. Poleg tega je to izrazito stroškovno potratno. Ko jemljemo vzorce zemlje za analizo, je treba upoštevati, da morajo od zadnjega gnojenja preteči najmanj trije tedni, če so bile v tem času padavine. Pri uporabi gnojil s počasnejšim sproščanjem se priporoča, da minejo vsaj trije meseci.
Če nismo gnojili, lahko vzorce vzamemo kadar koli v letu in jih oddamo v laboratorije, ki so registrirani za takšne analize. Z analizami v daljšem obdobju ugotovimo, kaj se z našimi tlemi dogaja. Med vrtičkarji se le redko kdo odloči za analizo, kmetovalci pa to znanje pogosto imajo. Če jeseni, po spravilu pridelka, nismo vzeli vzorca, se lahko še podvizamo za odvzem nekaj tednov pred prvim gnojenjem.
Zaradi dnevnih temperatur zraka nad 10 °C ter suhega in toplega vremena v začetku februarja kmetijske svetovalne službe opozarjajo pred naletom kljunotajev oljne ogrščice v posevkih.
Treba je poudariti, da nekaj deset evrov za analizo vsekakor odtehta dobrobit pravilne oskrbe rastlin s hranili v sezoni. Pedologi vrtičkarjem običajno priporočajo opraviti vsaj analize pH, torej kislosti tal, rastlinam dostopnega fosforja, kalija in dušika in še nekatere druge analize. Izsledki raziskav namreč kažejo, da so tla na vrtovih marsikje pregnojena.
