PETERŠILJ
Dobro se počuti v senci
Peteršilj je od nekdaj zelišče številka ena v naših vrtovih; sejemo ga zgodaj spomladi, saj dobro prenaša nizke temperature, v suši pazimo, da bo imelo seme dovolj vlage.
Odpri galerijo
Zadnja leta ga pogosteje sadimo, kot sejemo. FOTO: Guliver/Getty Images
Peteršilj je gotovo ena najpogostejših vrtnin, ki rastejo po naših vrtovih. Pravzaprav je zelišče, katerega liste uporabljamo kot začimbo, užitni so tudi tanka stebla in koren. Je ena od zeli, ki mora biti kuharju stalno pri roki, in skoraj si lahko upamo trditi, da marsikdo brez peteršilja ne zna skuhati vsakdanjega obeda. Gojimo ga na vrtu in v loncih – na balkonu ali okenski polici v kuhinji. Dvoletna rastlina dobro prezimi, sveže liste pa lahko trgamo vse leto; pozimi ga v loncih prestavimo v zavetje ali celo v zaprt prostor.
S setvijo peteršilja lahko spomladi pohitimo, saj dobro prenaša nizke temperature. Če ga sejemo na prosto, preverimo temperaturo zemlje, ki naj bo vsaj pet stopinj, če bo nižja, bo setev treba morda ponoviti. Zadnja leta lahko kupimo v vrtnarijah sadike peteršilja in res se vse več vrtičkarjev odloča sa sajenje namesto za setev, saj je tako bolj praktično, pridelek pa zagotovljen.
Izberemo mu gredo, ki je lahko slabše osončena, pravzaprav se bo dobro počutil v senci. Sejemo ga v vrstice ali povprek, pri čemer upoštevamo sorte. Listnate lahko vržemo povprek, sorte za korenino je bolje postaviti po vojaško v vrste. Med vrsticami naj bo približno 20 centimetrov razmika, med rastlinami pa do pet. Če bo posevek pregost, ga razredčimo. Peteršilj je pri kalitvi zelo počasen, zato nikar ne obupajmo, če ga še po več kot dveh tednih ne bo na spregled. Kali namreč od tri do štiri tedne, vendar med čakanjem ne smemo pozabiti nanj. V sušnem vremenu poskrbimo za vlago, zalivamo s pršilko ali pokrijemo s kopreno, ki bo vlago zadrževala.
Za dobre sosede peteršilja veljajo kumare, paradižnik, redkvica in rdeča pesa, nikar ga ne sejmo v bližino solate in radiča.
Sorte se razlikujejo po velikosti in debelini korena in po listih. Zadnja leta so zelo popularne kodrastolistne, ki so res lepe ne pogled, vendar so manj aromatične. Zato za okus še vedno sejemo manj privlačne sorte z gladkimi listi, kodrasti pa naj služijo bolj za okraševanje jedi. Liste peteršilja začnemo trgati, takoj ko zrastejo nekaj centimetrov. Zmeraj trgamo stranske, iz sredine pa bodo poganjali vedno novi. Porežemo lahko cel grmiček in bo znova odgnal.
S setvijo peteršilja lahko spomladi pohitimo, saj dobro prenaša nizke temperature. Če ga sejemo na prosto, preverimo temperaturo zemlje, ki naj bo vsaj pet stopinj, če bo nižja, bo setev treba morda ponoviti. Zadnja leta lahko kupimo v vrtnarijah sadike peteršilja in res se vse več vrtičkarjev odloča sa sajenje namesto za setev, saj je tako bolj praktično, pridelek pa zagotovljen.
Gladkolistni je bolj aromatičen. FOTO: Guliver/Getty Images
Izberemo mu gredo, ki je lahko slabše osončena, pravzaprav se bo dobro počutil v senci. Sejemo ga v vrstice ali povprek, pri čemer upoštevamo sorte. Listnate lahko vržemo povprek, sorte za korenino je bolje postaviti po vojaško v vrste. Med vrsticami naj bo približno 20 centimetrov razmika, med rastlinami pa do pet. Če bo posevek pregost, ga razredčimo. Peteršilj je pri kalitvi zelo počasen, zato nikar ne obupajmo, če ga še po več kot dveh tednih ne bo na spregled. Kali namreč od tri do štiri tedne, vendar med čakanjem ne smemo pozabiti nanj. V sušnem vremenu poskrbimo za vlago, zalivamo s pršilko ali pokrijemo s kopreno, ki bo vlago zadrževala.
Za dobre sosede peteršilja veljajo kumare, paradižnik, redkvica in rdeča pesa, nikar ga ne sejmo v bližino solate in radiča.
Sorte se razlikujejo po velikosti in debelini korena in po listih. Zadnja leta so zelo popularne kodrastolistne, ki so res lepe ne pogled, vendar so manj aromatične. Zato za okus še vedno sejemo manj privlačne sorte z gladkimi listi, kodrasti pa naj služijo bolj za okraševanje jedi. Liste peteršilja začnemo trgati, takoj ko zrastejo nekaj centimetrov. Zmeraj trgamo stranske, iz sredine pa bodo poganjali vedno novi. Porežemo lahko cel grmiček in bo znova odgnal.
