Dodelana otroška risba

Če danes 48-letnega Roberta Lešnika na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost ne bi na sprejemnih izpitih kar trikrat zavrnili, zagotovo ne bi nikoli postal direktor Centra za oblikovanje zunanjosti osebnih avtomobilov mercedes.

Da je postal šef enega petih oblikovalskih oddelkov najprestižnejših avtomobilov na svetu Slovenec, je milo rečeno čudež. Glede na to, da je geslo znamke Le najboljše ali pa nič, si lahko predstavljamo, kaj je moral fant iz Limbuša pri Mariboru pokazati, da ga je nemška avtomobilska industrija povabila, naj oblikuje njene avtomobile.
 

Preboj s passatom

Ker v Ljubljani ni bilo mesta zanj, se je vpisal na šolo za oblikovanje na Univerzi v Pforzheimu, prvo prakso oblikovanja avtomobilov pa opravljal pri Volkswagnu, kjer je ostal devet let. Vstopnico med najuspešnejše oblikovalce avtomobilov na svetu si je prislužil leta 2005, ko je je bil izbran njegov predlog za potem zelo uspešen model Volkswagen Passat (B6). Leta 2007 se je za slabi dve leti preselil na Kia Motors.

»Tam je bilo zares kul, izjemna izkušnja,« je povedal Lešnik na petkovem večernem predavanju v sklopu delavnic Prenos veščin Centra za kreativnost v Muzeju za arhitekturo v Ljubljani. »Medtem ko je Volkswagen stara, utirjena znamka s svojo zgodovino, je Kia precej sveža, zato smo tam k oblikovanju avtomobilov pristopali z druge strani.«

Septembra 2009 pa je dobil povabilo Mercedesa in že istega leta oblikoval W222 (razred S). Leto zatem je zrisal model W205 (razred C). Nato pa nadaljeval oblikovanje W212, v razredu E. Leta 2014 se je skupaj s sodelavci podpisal pod športnika mercedes-AMG GT.
Na dobro uro dolgem predavanju je Lešnik nazorno pojasnil, kako sploh nastajajo avtomobili.

»Danes rišemo in oblikujemo avtomobilske modele, ki bodo šli v proizvodnjo čez pet let. Za uvod pregledamo kakih 200 risb vsakega modela, nato izberemo 10 predlogov ter jih izrišemo v razmerju 1:4, izdelamo deset modelov v velikosti 1:4, nato pa štiri modele 1:1. Med temi izberemo končni model.« Lešnik je še dodal: »Včasih so avtomobilski proizvajalci izdelali tudi deset modelov v razmerju 1:1, a tega danes nihče več ne počne.«

Kljub za slovenske razmere izjemni karieri pa je Lešnik, ki se sproščeno pogovarja s krovnim šefom AG Daimler Dietrom Zetschejem in so mu odprta vsa vrata oblikovalskih studiev, agencij, podjetij in šol na svetu, ostal prizemljen in dostopen.

V Muzej arhitekture se je sam pripeljal iz Nemčije in se vse popoldne in ves večer razdajal množici novinarjev, občudovalcev in mladih oblikovalcev, ki so želeli nasvet iz prve roke.
 

Ključen je talent

Posebej za Slovenske novice pa je odgovoril na nekaj vprašanj.
Sam je že na predavanju poudaril, da je ključen za oblikovanje talent. »Tehnično se morda risanje da naučiti, a ključen je talent, da v hipu ujameš razmerje.«

Na vprašanje, kaj je ključno pri oblikovanju avtomobila, je priznal, da gre pravzaprav za popolno otroško risbo. Na predavanjih je izpostavil dve stvari, obdelovanje mehkih oz. trdih linij ter razmerja. Na naše vprašanje, koliko otroškega je ohranil v svojih risbah, je odgovoril: »Otroci rišejo tako, da v hipu prepoznamo hišo, določeno žival. Ključ je v linijah in razmerju, tako je tudi pri oblikovanju avtomobilov. Oblika avtomobila je pravzaprav ... morda rahlo dodelana otroška risba.«

Lešnik ima izjemno energijo. Na prošnjo novinarke, naj na hitro skicira avtomobil, je na list papirja z nekaj potezami narisal mercedesa, ki bi že spadal na cesto. »Pomembna je intuicija, hkrati pa vam mora biti risanje v veselje, sicer ne gre. Tudi zato nas vodje drugih, denimo inženirskih ali finančnih oddelkov, zelo radi obiskujejo, saj je pri nas sproščeno vzdušje.«


Med drugim je na predavanjih povedal zanimivost, da so poskusili izdelati model brez maske, brez prepoznavne mreže, brez tipičnega mercedesovega obraza, le z znakom, pa ni delovalo. »Takrat smo videli, da mora imeti mercedes obraz. Nekaterih stvari preprosto ne gre spreminjati.«