Domača češplja je avtohtona sorta

S slivami in češpljami je nekaj zmede, saj jih večina ne ločimo. Nekateri mislijo, da gre le za različno poimenovanje istega sadeža, a to ne drži. Sliv poznamo ničkoliko sort, tudi različnih barv in oblik, ne le osnovne, temno modre, medtem ko je češplja ena sama, domača slovenska avtohtona sorta. Imenujemo jo domača češplja, v primerjavi s slivo pa je precej manjša in zori pozneje, šele od srede septembra. Češpljo prepoznamo tudi po tem, da se zlato rumeno meso zlahka loči od koščice, ima pa izjemno močan okus, bolj kot sliva.

Da nam bo lažje, bomo v nadaljevanju zapisa vse skupaj imenovali sliva. Nekoč ni bilo vrta, kjer ne bi raslo vsaj eno drevo slive, prav tako niso manjkale jablane in hruške. Danes drevo ni več tako samoumevno, zato pa plodove kupujemo na tržnicah in v trgovinah, nekaj iz domače, slovenske pridelave, še več pa iz nekdanjih države Jugoslavije, predvsem iz Srbije in Bosne. Večina sort je temno vijolične, skoraj modre barve, ovalne, na koncih nekoliko zašiljene oblike. Poznamo tudi okrogle pa tudi različnih barv, predvsem rumene. Vsem je skupno to, da so nedozoreli plodovi neužitni, saj so trpki in kisli. Slive pred zaužitjem obvezno operemo, najbolje v mlačni ali celo topli vodi, da temeljito odstranimo belkasto zaščitno plast s kože.


Kot večino sadja so najboljše sveže, pri tem pa velja povedati, da velike količine lahko povzročijo neprijetno napenjanje v želodcu. Še zlasti če se čez napijemo vode. A ker je njihova sezona dokaj kratka, si jih nekaj spravimo tudi za zimo. Letos so dobro obrodile, tako da marsikatero shrambo že napolnjujejo kozarci sladke slivove marmelade ali džema.

Za vse zagovornike zdrave kuhinje je dobra novica, da marmelado lahko skuhamo povsem brez sladkorja, saj ga sadeži sami vsebujejo dovolj, tudi za konzervans. Marmelado lahko spasiramo ali pa pustimo v njej cele koščke ali celo polovice. Nekoč je veljalo, da se mora kuhati več ur, pri tem je postala povsem kašasta in lepljiva, danes pa jo mnogi kuhajo dosti manj časa, tako se ohrani čim več koristnih snovi. Slive uporabimo tudi za pripravo različnih peciv iz biskvita pa pogač iz kvašenega testa, iz njih skuhamo kompot, zelo dobre so tudi suhe. Sušimo jih v dehidratorju.