Domača tržnica pod snegom in v zasipnici

Brokoli in zelje ter nekatere solatnice pustimo na gredah, korenovke in gomoljnice spravimo v zasipnico, radič pa v klet. Rastline na vrtu lahko zaščitimo z zastirko iz slame, da ne bomo solate kopali izpod snega, pa naredimo preprost tunel ali jo pokrijemo s kopreno. Vendar je treba vedeti, da bodo zaščitene rastline, ko jih spomladi odgrnemo, bolj občutljive za vremenske neprilike.
Sezona setve in sajenja se za letos končuje. Le še morda česen bo treba vtakniti v zemljo, sicer pa pripravljamo vrt na počitek in naslednjo sezono. In seveda pospravljamo pridelke, večino hočemo imeti pod streho pred prvim mrazom. Seveda pa nekatere vrtnine, tudi zelišča, lahko pustimo na prostem čez zimo, bodisi jih bomo v tem času uživali bodisi bodo le počivale in spomladi začele znova poganjati.

Ohrovtu mraz koristi

Nekaterim vrtninam pa mraz celo koristi, takšne so kapusnice, zlasti brstični in kodrolistni ohrovt, ki jim nizke temperature ne le ne pridejo do živega, temveč jih tudi oplemenitijo, saj po prvi zmrzali dobijo še boljši okus. Pa ne le to, ohrovt vsebuje veliko vitaminov, tudi vitamina C in rudninskih snovi, poleg tega še glukozinolate, ki dvigajo telesno odpornost. Zato je idealna vrtnina za zimske dni tudi z vidika zdravja.
Brstični ohrovt, ki ga vrtnarji ne brez razloga imenujejo zimski kralj, zlahka prenese temperature tudi do –10 stopinj, pobiramo pa ga lahko vse do marca, če ga seveda prej ne porabimo. Nekateri vrtnarji svetujejo, da mu je treba pred zimo odrezati vrh ali liste, vendar to ni najboljša rešitev. Listi rastlino namreč varujejo pred mrazom, odščipnjen vrh pa pospeši dozorevanj plodov. Česar ne želimo, če hočemo uživati v pridelku postopoma, vso zimo.


Sicer pa lahko na vrtu brez posledic prezimijo tudi brokoli in blitva, pa solatnice endivija, motovilec in seveda radič, med zelišči pa na primer timijan, žajbelj in drobnjak pa tudi peteršilj. Tudi solatnice lahko nabiramo čez zimo, nerodno je, če so pod snežno odejo. Zato jih pokrijemo s kopreno ali tunelom, vendar v tem primeru rastline ne bodo več tako odporne, kot bi bile na prostem. Prezimijo tudi nekatere sorte pora, ki bodo v mrazu ustavile rast, na pomlad pa nadaljevale.

Korenje in repo spravimo v pesek

Tudi korenovk in gomoljnic ne bo konec že ob prvem mrazu, vendar jih na vrtu ne puščamo vso zimo. Zelo učinkovito jih spravimo v dobro, dovolj hladno in zračno klet, odlično pa se obnese tudi zasipnica. To je zelo stara metoda shranjevanja vrtnin, ki so jo poznali že naši daljni predniki. Zasipnico pripravimo v kleti ali na prostem. Če imamo dobro klet in dovolj prostora v njej, zasipnico naredimo v lesenih zabojih, lahko pa uporabimo tudi kartonasto škatlo. Vanjo nasipljemo nekaj centimetrov debelo plast vlažne zemlje ali peska, primerna pa je tudi žagovina. Na to podlago položimo vrtnine, ki smo jim porezali listje. Pazimo, da se plodovi med seboj ne dotikajo. Znova potresemo z zasipom in postopek ponavljamo, dokler zaboj ni poln. Na vrhu mora biti zasip. Zaboj postavimo v temen in hladen prostor.

Zasipnica na prostem

Če v kleti ni prostora, naredimo zasipnico na prostem. Izberemo prostor čim bližje hiši, da ne bo pozimi zadrege, ko bomo hodili iskat pridelek. Izkopljemo pol metra do meter globoko jamo in jo obložimo z gosto žičnato mrežo, ki bo vrtnine varovala pred nepovabljenimi glodavci. Na dno potem položimo slamo ali listje. Korenovke oziroma gomolje zložimo na kup, visok do dobrega pol metra, zatlačimo s slamo in zasujemo z deset do petnajst centimetrov debelo plastjo zemlje. Ko se temperature spustijo pod ničlo, naj bo plast debelejša, prav tako v primeru močnega deževja ali zelo hladne zime brez snega.
Sproti, kakor plodove pobiramo iz zasipnice, jo skrbno zagrnemo nazaj, da bodo preostale vrtnine zaščitene. Tako se bodo pridelki ohranili vso zimo, če imamo zasipnico na prostem, imamo lahko težave le zaradi dostopa. V hudem mrazu, ko zemlja pomrzne, bo namreč malce težje kopati po njej. Za spravilo v zasipnici so najprimernejši korenje, rdeča pesa, repa, koren peteršilja in zelene.