Dričanje po blatu (FOTO)

Da ne bo kakšne pomote: tole ni terenec, to je mali mestni avtomobil, ki ima tudi štirikolesni pogon; tisti pravi mali Suzukijev terenček se imenuje jimny.

A ignis je prikupen avto, ki bo zagotovo navdušil tiste, ki si želijo malce višjega sedenja in lažjega vstopanja v avto, predvsem pa okretnosti, saj ima Suzukijev malček s 3,7 metra dolžine res sijajen obračalni krog, tako da se odlično znajde tudi na najožjih uličicah in tesnih parkirnih mestih.
 

Prikupna škatla

Sama oblika je dovolj samosvoja, da ignis pade v oči, še posebno ko pomisliš, da je visok nekako toliko, kot je širok. Medtem ko zadek ni nič posebnega, pa je maska suzukijevsko »terenska«, sam avto pa je postavljen malce dlje od tal kot navadni mestni avtomobili. Znotraj je presenetljivo prostorno: zaradi razmeroma visokega stropa tudi višjerasli vozniki najdejo ustrezen položaj za volanom, ki pa je žal pomičen samo po višini, medtem ko zadaj udobno sedita dva otroka, pa tudi za odrasla kolena je dovolj prostora.

Prtljažnik ni neki presežnik, a vseeno se vanj spravi dve tisti veliki Ikeijini modri nakupovalni vreči in še kak karton piva in toaletni papir. Se pa ga da povečati z vzdolžnim premikom zadnjih sedežev, tako da mi je v prtljažnik z nekaj manevriranja uspelo spraviti prave pravcate lesene sanke.
 

Zanesljiv pogon

Zakaj omenjam sanke? Ker smo se ob odpiranju občinskih meja v regiji odpeljali na Veliko planino. In čeprav ignis ni terenski avto, je njegov štirikolesni pogon allgrip suvereno premagal blaten in sila spolzek klanec do parkirišča naprej od Kranjskega Raka. In ker motor ni ravno strahovito močan, pa še elektronika učinkovito nadzira obračanje koles, avto zlepa ne zakoplje, kar zna biti sprva malce nenavadno, a se človek hitro privadi. Allgrip je lepo lezel v drseč in zlizan, ponekod tudi leden klanec, le avto je na koncu moral v pralnico.


Preizkusil sem lahko tudi programa za nadzor nad oprijemom koles in za vožnjo po klancu navzdol, ki delujeta le pri nizkih hitrostih, in moram reči, da je vse delovalo, kot je treba, le pri vožnji navzdol se zasliši kak nenavaden zvok, ko avto sam zavira in omejuje hitrost.
 

Varčni blagi hibrid

Malemu 1,2-litrskemu bencinarju pomaga električni generator/zaganjač, s čimer je ignis mehki hibrid. Kinetična energija, ki nastaja pri zaviranju, se zbira v dodatnem akumulatorju, elektromotor pa bencinskemu štirivaljniku po potrebi doda nekaj moči. Motorček ima nekaj čez osemdeset konjičev, kar je za avto, ki tehta manj kot tono, čisto dovolj, a vseeno se človek vpraša, kako fino bi se bilo peljati, če bi mu pomagal še turbinski polnilnik kot pri nekaterih drugih suzukijih.


Po drugi strani pa je ignis lepo varčen: dejansko so številke takšne, kot jih navaja proizvajalec (po strožjem standardu WLTP, seveda). Na testu je potovalni računalnik navajal porabo 5,6 litra na 100 km, pri čemer se je z ignisom po rovtah in klancih vozila štiričlanska družina. Poraba tako ob običajni vožnji pade tudi lepo pod pet litrov.
 

Praktičen avtek

Ignis je zelo praktičen mestni avto, ki se bo dobro znašel tudi na zasneženi cesti ali pa kakšnih podeželskih klancih na družinskem izletu. Le na avtocesti je malce bolj hrupno, avto pa se zaradi svoje oblike malce bolj ziblje. Ročni menjalnik deluje zanesljivo, le kar nekajkrat se mi je zgodilo, da mi je crknil ob speljevanju. Je pač treba dodati malo več plina.