Drugi val z Daljnega vzhoda

Slovenski trg je majhen, o tem ni nobenega dvoma. A ker smo Slovenci kar dobri kupci, je dovolj zanimiv za proizvajalce visoke tehnologije. V zadnjem času se je začel tudi pri nas prebijati kitajski Xiaomi (izgovori se šaomi z naglasitvijo na zadnjem zlogu), ki je v slabem desetletju obstoja postal četrti največji proizvajalec pametnih telefonov na svetu; pri nas ga verjetno marsikdo bolje pozna po cenovno ugodnih električnih skirojih in robotskih sesalnikih za prah.


Xiaomi ima trenutno v Sloveniji malo več kot štiriodstotni tržni delež, kar v resnici sploh ni malo, če pomislimo, da pred nekaj leti tako rekoč nihče ni slišal zanj. Zdaj so njegovi pametni telefoni že nekaj časa v stalni ponudbi drugih dveh največjih mobilnih operaterjev pri nas (pri državnem še kar nekaj čakajo), deluje pa tudi Xiaomijeva spletna trgovina Mishop.
Xiaomijeva zgodba pri nas v bistvu spominja na Huaweijevo: tudi zanj je pri nas še ne tako dolgo nazaj vedel le redko kdo, zdaj pa je trdno na drugem mestu po prodaji. In zanimivo je, da Slovencev odsotnost Googlovih storitev očitno niti ne moti, saj prodaja ni padla, še celo povečala se je.

Sveža alternativa

Za tiste, ki ne morejo brez Googlovih zemljevidov, poštnega odjemalnika gmail, brskalnika chrome, urejevalnika fotografij foto, youtuba v obliki aplikacije oziroma vsemogočne trgovine play, je Xiaomi odlična alternativa. Tudi Xiaomi gradi na podobnih temeljih kot Huawei: potrošniku želi ponuditi čim več telefona za čim manj denarja. No, vsaj v srednjem razredu – premijski huaweii so že nekaj časa pošteno dragi; dražji so le še iphoni.

Xiaomijevi beležki

Telemachovci so me na začetku šolskega leta razveselili s kar tremi testnimi xiaomiji. Tokrat bomo malce pogledali, kaj ponujata redmi note 9 in note 9 pro, pametovanje o močnem pocophonu F2 pro pa bom prihranil za pozneje. Omenjena redmija sta tipična predstavnika sodobnega srednjega razreda: staneta 220 oziroma 300 evrov, imata spodoben procesor, dovolj spomina, močno baterijo, dobro obliko, velik zaslon in po štiri glavne kamere, ki so sposobne narediti precej dobre fotografije.

Note 9

Redmi note 9 ima Mediatekov osemjedrni procesor, ki mu pomagata 3 GB delovnega pomnilnika in 64 GB shrambe, kar je dovolj za nezahtevnega uporabnika. Zaslon ima 6,53-palčno diagonalo in ločljivost 1080 krat 2340 točk. Nabor kamer je že skoraj klasičen za srednji razred: glavna širokokotna kamera z 48 MP in samodejnim ostrenjem, ultra širokokotna kamera z 8 MP, makro kamera z dvema milijonoma točk in avtofokusom in globinska kamera s prav tako 2 MP.


Rezultati slikanja z glavno kamero so pri dnevni svetlobi precej dobri: fotografije so jasne in barvite ter precej ostre, šum pa opazimo šele pri povečevanju. Malce slabše se odreže ultra širokokotna kamera, ki pa ima precej dober algoritem "ravnanja" slike, ki jo izkrivi leča. Telefoto kamere kajpak ni, a dokler ne pretiravamo in gremo največ do dvakratne povečave, je tako povečana fotografija še sprejemljiva. So pa presenetljivo dobri posnetki od blizu; še največja škoda je, da ločljivost makro kamere ni malce večja. Fotografiranje v nočnem načinu je prav tako presenetljivo dobro, da je slika ostra in uravnotežena, dokler je narejena z glavno kamero. Prednja kamera s 13 MP dela solidne selfieje, ki so opazno boljši, če imamo vklopljen HDR (visoki dinamični razpon). Redmi note 9 snema video v ločljivosti 1080p, kar je povsem dovolj za kratke filmčke, ki jih bomo gledali na telefonu ali morda monitorju.

In note 9 pro

Pro je seveda dražji in boljši. Procesor je hitrejši in varčnejši snapdragon 720G, sparjen s kar 6 GB rama in 128 GB shrambe, kar se takoj opazi že pri vsakdanjih opravilih, saj se aplikacije hitreje odpirajo, pomikanje po spletnih straneh in menijih je gladkejše, pa tudi kakšno že kar spodobno igrico se da odigrati. Zaslon je tudi večji in po diagonali meri 6,67 palca, ima pa 1080 krat 2400 točk. Potem pa je tu še boljši nabor kamer: glavna širokokotna ima že 64 MP, makro pa 5 MP; preostali dve sta enaki kot pri notu 9. In res so fotografije, ki jih naredita glavna in makro kamera, naravnost odlične. Tudi nočna fotografija in portreti so navdušujoči. Kam je prišla fotografija v srednjem razredu? Še malo počakamo, pa se bodo tudi tukaj pojavili prvi telefoto objektivi, in to bo to. Napredek v primerjavi z note 9 je tudi pri snemanju videa, saj lahko glavna kamera snema v ultra visoki ločljivosti 4K, ima pa tudi elektronsko stabilizacijo slike. Selfie kamera ni nič posebnega, a dela dobre selfieje.

Dobra paketa

Xiaomi redmi note 9 in note 9 pro imata zelo zmogljivo baterijo s kapaciteto 5020 mAh, kar človeku omogoča res brezskrbno uporabo. Razlika je le pri polnjenju: note 9 ne pozna hitrega polnjenja, note 9 pro pa. Prvi se bo tako napolnil v poltretji uri, v pol ure pa bo baterija pridobila le kakih 30 odstotkov. Pri proju je že drugače: hitri napajalnik bo v pol ure baterijo napolnil za 60 odstotkov. Oba telefona imata le po en zvočnik, ki se kar v redu obnese, zaslon pa tudi povsem solidno sveti. Vtič je simetrični usb c, kar je zelo dobrodošlo, saj postaja standarden tudi v srednjem razredu.


Zaslon je zaščiten s steklom gorilla glass 5, kar mu daje precej dobro zaščito pred praskami. Je pa tako prednja kot zadnja stran pri obeh redmijih občutljiva za mastne prste. Huawei je tudi pri nas dobil resnega konkurenta, ki za svoj denar res veliko ponuja, predvsem pa se ni treba zafrkavati z iskanjem aplikacij v zunanjih trgovinah in spletnih straneh, saj Xiaomi v ZDA ni persona non grata.