Dunaj: poletni sprehod v družbi tisočih vrtnic
Dobimo se v pragozdu ob Donavi, je odpisala Farzana. Omenil sem, da bi se rad izognil mestni gneči in tokrat za spremembo spoznaval tudi okolico avstrijskega glavnega mesta. Farzana je Indijka, a na Dunaju živi že več kot dvajset let.
Odlično govori nemško, zaposlena pa je kot negovalka starejših. »Delo s pomoči potrebnimi ljudmi mi je blizu že od nekdaj,« pravi. »Rada poklepetam z vsakim in dela ne jemljem samo kot službo.
Vseeno pa si ob koncu tedna vzamem čas zase in se odpravim na potepanje. Ker nimam avtomobila, ki ga v mestu res ne potrebujem, iščem zanimive kraje predvsem v okolici Dunaja.«
Dunajski pragozd
Naravnemu rezervatu Lobau, ki sega v dunajsko predmestje, zaradi obsežnega naravno ohranjenega območja pravijo kar Dunajski pragozd. To je hkrati eden redkih delov, kjer Donava ni regulirana. Pred tremi desetletji so ohranitev naravnega rečnega toka ogrožali načrti za gradnjo hidroelektrarne.
Toda po protestih okoljevarstvenikov in ljubiteljev narave so projekt opustili in leta 1996 območje razglasili za narodni park. Poplavni gozd predstavlja eno zadnjih večjih mokrišč v srednji Evropi. Na zamočvirjenih predelih uspeva okoli osemsto vrst rastlin, opazovati je mogoče več kot sto vrst ptic, celo orle, prav tako številne sesalce, plazilce in ribe.
S Farzano smo se srečali v informacijskem središču, ki je urejeno v sodobno oblikovani leseni zgradbi. V njej je predstavljeno rastlinstvo in živalstvo parka, vrstijo se razstave, seminarji in drugi dogodki, pri roki pa je tudi privlačna trgovina s knjigami in spominki.
Tu se običajno začnejo vodeni ogledi parka, za katere se je treba dogovoriti vnaprej. Ena najbolj priljubljenih poti se imenuje Napoleonov krog. V bližini so namreč Napoleonove čete doživele boleč poraz.
Na bitko iz leta 1809 spominjajo obeliski in francosko pokopališče. Krožna pot je dolga približno deset kilometrov in povezuje tudi dva muzeja, posvečena dogodkom z začetka 19. stoletja.
Park za Dunajčane ni le zelena naravna oaza, ampak tudi priljubljeno rekreacijsko območje. Poleg kolesarjenja in pohodništva nekatera jezera in mrtvi rečni rokavi omogočajo plavanje in čolnarjenje. Poti so zgledno označene. Zamočvirjena območja ponekod premagujejo leseni podesti in mostovi prek vodnih kanalov.
Za popestritev je postavljenih tudi več dvignjenih opazovalnih točk. Narodni park je zelo lahko dostopen, saj na njegovo obrobje vozi nekaj linij mestnega avtobusa, od maja do oktobra pa se je mogoče pripeljati kar z manjšo ladjo. Z mostom za pešce je povezan tudi z otokom Donauinsel, ki je s številnimi pešpotmi dodaten izziv za pohodnike.
Na otoku in ob bližnjih bregovih Donave je več priljubljenih restavracij in nekaj plaž, med katerimi je tudi nudistična. Nič čudnega, da je zeleno območje zelo priljubljeno. A zaradi velike površine na poteh nikoli ni gneče.
Ekspresionistične podobe
»Tulln je eno prijetnejših mest v okolici Dunaja,« pravi Farzana. »Z vlakom prispem tja v dobre pol ure, prijetno zeleno mesto pa je dovolj majhno, da ga lahko raziskujem peš.«
Po Farzaninem nasvetu sem hitro spoznal ožje mestno središče z glavnim trgom in atraktivno mestno hišo. Tulln je eno najstarejših avstrijskih mest, saj so imeli ob trgovskih poteh tukaj pomembno postojanko z rečnim pristaniščem že stari Rimljani. Na davne čase spominjata ohranjen rimski stolp in bogata zbirka v mestnem muzeju.
Bolj pa me je pritegnil muzej, posvečen najbolj znanemu meščanu. Tu se je namreč rodil ekspresionistični slikar Egon Schiele (1890–1918), eden izmed učencev Gustava Klimta. Mnogim je znan predvsem po nenavadnih portretih, med katerimi prevladujejo bizarne figure in akti.
Uveljavil pa se je tudi kot izvrsten upodobljevalec pokrajin. Za življenja ni bi pretirano cenjen, toda pred leti je ena od njegovih slik na dražbi dosegla ceno več kot 27 milijonov evrov! V Tullnu si lahko ogledate njegovo rojstno hišo in muzej, ki je urejen v nekdanjem zaporu.
V njem lahko občudujete nekaj Schielejevih del, večino pa hranijo v Leopoldovem muzeju na Dunaju.
Po ideje za ureditev vrta
V bližini Schielejevega muzeja poteka sprehajalna pot, ki spremlja Donavo. Na njej je vedno živahno, saj je okolica lepo urejena, v senci vabi nekaj gostinskih lokalov, na Donavi pa se pozibava plavajoči oder, ki je glavno prizorišče v času dobro obiskanih poletnih kulturnih prireditev.
Mesto zaznamujejo skrbno urejene in negovane zelene površine. Konec avgusta ga popestri še na tisoče cvetlic, ki jih predstavijo v okviru mednarodnega vrtnarskega sejma, enega največjih v Evropi. Pripravljajo ga že od leta 1953. Pred nekaj več kot desetletjem so v bližini sejmišča uredili še vzorčne vrtove Garten Tulln.
V njih najdejo marsikaj zanimivega tako ljubitelji urejenih vrtov, teras in balkonov kot tisti, ki si želijo oddiha v mirnem naravnem okolju. Nad obiskom se navdušujejo tudi mlade družine, saj je otokom na voljo veliko igrišče, stari in mladi pa se lahko podajo na razgledni stolp.
V sklopu vrtov so urejeni privlačni zeleni kotički z raznovrstnim cvetjem in drugim okrasnim rastlinjem, ki so lahko v navdih pri zasnovi domačega sanjskega vrta. Trenutno je postavljenih okoli sedemdeset vzorčnih vrtov.
Poskrbijo za sladkosnede
Poleg vrtnarskih in sejemskih dejavnosti je Tulln znan še po največji avstrijski tovarni sladkorja Agrana. Na leto pridelajo več kot milijon ton sladkorja, podružnice pa imajo še v okoliških državah. Tudi v Sloveniji, saj je v nekdanji tovarni sladkorja v Ormožu nastal pakirno-logistični center za zahodni Balkan.
Njihov sladkor je pri nas naprodaj pod blagovno znamko Agrogold. Med široko paleto proizvodov je najbolj znan in priljubljen rafinirani sladkor Wiener zucker. Vsebujejo ga številne tradicionalne avstrijske slaščice, od Sacherjeve torte do Mozartovih kroglic. J
užno od Dunaja sem se v mestu Baden navdušil še nad kavnimi bonboni slaščičarne Ullmann. Pritegnila me je izložba majhne kavarne, v kateri so se ponujali v rožnate papirčke lično zaviti kavni bonboni. »Družinski recept je star več kot stoletje,« je bil ponosen lastnik.
»Prisedi in spoznaj tudi druge slaščice,« je bil prijazen še naprej, čeprav sem imel na povodcu psa. »Pravzaprav se bolje razumem s štirinožnimi gosti. Z vsakim hitro vzpostavim stik, saj imam vedno pri roki pasje priboljške. Pa tudi prostor v senci s posodo sveže vode.«
Mesto vrtnic in fotografij
Baden je staro zdraviliško mesto, kamor od nekdaj radi zahajajo petičneži. Ponaša se s kar nekaj razkošnimi zgradbami, med katerimi največ pozornosti vzbuja igralnica. Kogar ne mikajo igre na srečo, se bo z veseljem podal v enega od parkov. Najbolj privlačen je park Doblhoff, v katerem navduši rožni vrt z več kot šeststo sortami žlahtnih cvetlic.
Konec junija jim posvetijo večdnevno prireditev. V družbi vrtnic pa v sodelovanju s francoskim mestom Gacilly vsako leto postavijo tudi atraktivno fotografsko razstavo.
Letošnja je posvečena podnebnim spremembam in do 13. oktobra si je mogoče ogledati več kot tisoč fotografij svetovno znanih ustvarjalcev. Še en razlog več, da se podate v okolico Dunaja!
