Dvorec Jelšingrad navdihnil Antona Aškerca (FOTO)
Občina Šmarje pri Jelšah je v začetku marca uradno postala stoodstotna lastnica dvorca Jelšingrad, s čimer so se zaključili dolgoletni in zapleteni postopki ureditve lastništva tega nekoč eminentnega objekta. V drugi polovici marca so že izvedli prednostna vzdrževalna dela v sklopu ureditve okolice, občina pa pripravlja obsežno projektno dokumentacijo obnove.
Poškodovan v potresu
Po nekaterih podatkih naj bi bil dvorec star skoraj 600 let, po drugih nekaj več kot 350, kot lahko preberemo na spletni strani občine Šmarje pri Jelšah: »Leta 1424 se je dvorec prvič posredno omenil kot Erlach, leta 1480 pa se v urbarjih gospostev Lemberg pojavi ime Jelsche – Jelše.
Vendar je v zapisih prvič zanesljivo omenjen šele leta 1666, ko je Žiga Gaisruck dobil v zakup dvorec Jelše. Gaisrucki so bili lastniki Jelš vse do leta 1799, nato je dvorec in gospoščino kupil Anton Nagy. Do leta 1837 je bila posest v lasti Rajmonda Novaka, ta pa jo leta 1845 prodal Rudolfu in Tereziji Gödel. Od leta 1887 je bil lastnik dvorca pl. Artens. Pred drugo svetovno vojno je bila lastnica gradu družba Jelšingrad, ki se je ukvarjala z lesno trgovino. Po vojni so v njem uredili prevzgojni dom, za tem pa je bil preurejen v dom upokojencev. Močan potres na Kozjanskem ga je leta 1974 močno poškodoval.«
Stavba je sicer najbolj temeljito obnovo doživela v 18. stoletju, ko je dobila baročni pridih. Dvorec je bil obdan s parkom, na robu dvorišča pa so stale alegorične figure štirih letnih časov. Med vojno je bila notranjščina močno prizadeta, stara oprema pa je dobila nove, neznane lastnike.
Vse, kar se še danes vidi od nekdanjega blišča, sta orientalsko okrašen strop v mavrski sobi in osrednja freska v avli, ki naj bi prikazovala zmago Žige Dietrichsteinskega nad upornimi kmeti pri Brežicah leta 1515. Ta freska naj bi skoraj gotovo navdihnila znanega slovenskega pesnika Antona Aškerca, ki je med letoma 1883 in 1889 kot kaplan služboval v Šmarju, da je napisal znani cikel Stara pravda.
Župan občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš pravi, da je zadovoljen, ker so uspešno zaključili dolgoletna prizadevanja za rešitev lastništva dvorca: »Naša prizadevanja zdaj usmerjamo v pripravo obsežne dokumentacije za obnovo Jelšingrada in prijavo na razpis ministrstva za kulturo. V prvi fazi obnove načrtujemo obnovo strehe in statično sanacijo dvorca, da preprečimo njegovo nadaljnje propadanje.«
Spremembo lastništva dvorca pozdravljajo tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. »Občina Šmarje pri Jelšah je naredila ključen korak k rešitvi spomenika in formalnopravno dobila možnosti za hitro izvedbo najnujnejših ukrepov za zaščito posamičnih ogroženih elementov ter možnosti za črpanje državnih in evropskih sredstev za celostno obnovo dvorca,« je poudarila konservatorka Lucija Čakš Orač.
Okolico že čistijo
Decembra lani je občina že obnovila del strehe, ki je bila poškodovana po potresu v Petrinji na Hrvaškem. Dela so stala nekaj več kot 11.000 evrov, kar je bilo všteto v kupnino pri nakupu večinskega deleža Jelšingrada. Približno 2000 evrov bodo stala prednostna vzdrževalna dela okoli dvorca, ki so se že začela in bodo trajala mesec dni. Čiščenje in odstranjevanje grmovja in dreves potekata pod vodstvom arboristke Tanje Grmovšek ter s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Zavoda za varstvo narave.
Obnova dvorca, ki je edinstven primer arabsko-mavrske arhitekture v Sloveniji, bo precejšen finančni zalogaj. »Celotnega bremena občina sama ne bo zmogla, zato v prvi vrsti računamo na pomoč države, da prek javnih razpisov občinam tudi v prihodnje omogoči ohranjanje spomenikov kulturne dediščine. Vsekakor si bomo prizadevali poiskati tudi zasebnega partnerja,« je še povedal Matija Čakš.
evrov so odšteli zanj.
Občina Šmarje pri Jelšah je za nakup dvorca odštela 356.000 evrov, ena od lastnic manjšega lastniškega deleža pa je izrazila željo po kupnini v naravi, torej, da postane lastnica kašče ob dvorcu. To željo so upoštevali in izvedli ustrezne prenose lastniških deležev.
