DELEŽ
E-kolesa prehitevajo e-avte
Delež električnih koles je v Evropi in pri nas precej večji kot delež električnih avtomobilov.
Odpri galerijo
Hitro se uveljavljajo. FOTO: Stefano Rellandini/Reuters
Elektrika je pojem, ki je v mobilnosti vedno bolj prisoten. Področje, na katerem je elektrifikacija naredila največje korake, pa je vsaj do tega trenutka kolesarstvo. Delež električnih koles oziroma koles, ki jim pomaga električni pogon, je v Evropi in pri nas precej večji kot delež električnih avtomobilov.
Seveda gre pri takšni primerjavi za mešanje hrušk in jabolk, a vseeno. Električna kolesa so kolesa, ki jim električni pogon pomaga, konkretno samo do hitrosti 25 km/h, še vedno jih moramo bolj ali manj poganjati tudi sami. Obstajajo sicer tudi hitrostna kolesa, ki jim elektrika pomaga do 45 km/h, a je tista treba registrirati in niso tema tega prispevka. Pri avtomobilih elektrika le pomaga hibridnim in priključnim hibridnim modelom (pri teh deluje nekaj deset kilometrov tudi sama), v celoti pa za pogon skrbi v povsem električnih modelih. Tudi če pri avtomobilih seštejemo vse našteto in govorimo o elektrificiranih vozilih, njihov delež za zdaj še zdaleč ne dosega električnih koles.
Za primerjavo: na največjem avtomobilskem trgu v Nemčiji je lani delež elektrificiranih avtomobilov v prodaji novih vozil ob močnih državnih finančnih spodbudah in nekajkratnem povečanju prodaje dosegel 15 odstotkov (približno polovico so k temu prispevali popolnoma električni avtomobili, polovico pa hibridi). Delež električnih koles je po podatkih tamkajšnjega kolesarskega združenja Zweirad Industrie Verband dosegel skoraj 40 odstotkov, rast je bila lani 43-odstotna, konkretno govorimo o dveh milijonih električnih koles. Podobno veliki deleži so bile še kje drugje, na primer v Avstriji, novi rekordi so bili v tej kategoriji doseženi v Španiji, Franciji. Pričakovano pa je bila rekordna raven dosežena v eni najbolj kolesarskih držav, Nizozemski, kjer je delež t. i. pedelecev lani prvič dosegel 50 odstotkov, pred komaj slabim desetletjem pa je znašal le 11 odstotkov.
Še nekaj vseevropskih številk, ki sicer niso tako sveže: v Evropski uniji se po podatkih EU Mobility Atlasa na leto proda 20 milijonov koles, v letu 2019 je bilo med njimi skoraj 3,4 milijona električnih, po njihovi oceni naj bi se število do leta 2030 na letni ravni povečalo na 13 milijonov.
Če pogledamo najprej avtomobile, zavzemajo popolnoma električni pri nas tri odstotke celotne prodaje (lani okoli 1600 primerkov), če jim dodamo še hibride, jih je skupaj pet ali šest odstotkov, torej precej manj kot na primer v Nemčiji. Spletni portal Bike Europe, ki se ukvarja s pregledi dogajanja na različnih kolesarskih trgih, ocenjuje, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 10.000 električnih koles, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo.
Na celotnem kolesarskem trgu je to morda pomenilo 10 ali 15 odstotkov vse prodaje, ob nedavni predstavitvi slovenskega električnega kolesa Domela in Culta pa smo slišali, da je zdaj ta delež že blizu 20 odstotkov. Po oceni Maje Virnik, izvršne direktorice podjetja Proloco Trade, ki zastopa mnoge uveljavljene znamke koles in kolesarskih izdelkov, bi letos lahko dosegel že 30 odstotkov. Je pa letos zaradi težav z dobavo marsikje tako primanjkovalo koles, da predstavniki trgovske panoge zelo trdnih napovedi niti nočejo ali ne morejo dajati.
Kje so vzroki za takšno rast? Po mnenju Virnikove so ljudje spoznali, da je to nova dimenzija kolesarjenja, ki tudi telesno slabše pripravljenim omogoča neomejeno kolesarjenje, epidemiološke razmere in omejitev gibanja pa so na splošno vplivale na rast prodaje vseh vrst koles.
Takšna električna pomoč je najbolj razširjena med gorskimi in turnimi (trekinškimi) kolesi, vendarle pa bi bila električna morda lahko še bolj kot doslej zanimiva tudi za reševanje gneče v mestih.
Pri tem mislimo predvsem na manj robustna in cenejša, saj se z njimi na delovno mesto ali v šolo lahko pripeljejo tudi tisti, ki so oddaljeni do 15 kilometrov.
S čim električna kolesa pritegnejo? Poleg tega da močno olajšajo vožnjo v klanec, nam v vsakdanji rabi pomagajo, da se ne preznojimo, čeprav se je tudi na njih mogoče utruditi tako kot na običajnem kolesu. Preprosto jih je upravljati in določati stopnjo električne pomoči. Tudi polnjenje je enostavnejše kot pri avtomobilih, saj snemljivi akumulator preprosto in hitro napolnimo v nekaj urah.
Po besedah Maje Virnik se kot mnogi artikli tudi kolesa in električna kolesa dražijo (v tem primeru predvsem zaradi transporta), kar se pozna predvsem pri cenejših izdelkih, katerih cena se lahko poviša za do 20 odstotkov. Razmeroma visoka cena je med manj ugodnimi lastnostmi električnih koles, tako kot tudi večja teža, ki jo je občutiti predvsem pri nalaganju na avtomobilske prtljažnike. Manj vešči, ki prej niso toliko kolesarili ali sploh ne, utegnejo imeti kakšno težavo tudi pri upravljanju, še posebno je lahko zoprno, če ti takšno od 20- do 25-kilogramsko kolo pade na nogo. Ne nazadnje je tudi izbira lahko kar težavna, saj je kategorij veliko, a to so lahko, če je denarja dovolj, tudi napol sladke težave.
E-kolesa
Seveda gre pri takšni primerjavi za mešanje hrušk in jabolk, a vseeno. Električna kolesa so kolesa, ki jim električni pogon pomaga, konkretno samo do hitrosti 25 km/h, še vedno jih moramo bolj ali manj poganjati tudi sami. Obstajajo sicer tudi hitrostna kolesa, ki jim elektrika pomaga do 45 km/h, a je tista treba registrirati in niso tema tega prispevka. Pri avtomobilih elektrika le pomaga hibridnim in priključnim hibridnim modelom (pri teh deluje nekaj deset kilometrov tudi sama), v celoti pa za pogon skrbi v povsem električnih modelih. Tudi če pri avtomobilih seštejemo vse našteto in govorimo o elektrificiranih vozilih, njihov delež za zdaj še zdaleč ne dosega električnih koles.
Delež e-pogona utegne letos v Sloveniji doseči 30 odstotkov. FOTO: Staš Ivanc
OBDELAVA: Infografika Delo
Kako pa je v Sloveniji?
Če pogledamo najprej avtomobile, zavzemajo popolnoma električni pri nas tri odstotke celotne prodaje (lani okoli 1600 primerkov), če jim dodamo še hibride, jih je skupaj pet ali šest odstotkov, torej precej manj kot na primer v Nemčiji. Spletni portal Bike Europe, ki se ukvarja s pregledi dogajanja na različnih kolesarskih trgih, ocenjuje, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 10.000 električnih koles, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo.
10.000 Slovencev se je lani odločilo za e-kolo.
Na celotnem kolesarskem trgu je to morda pomenilo 10 ali 15 odstotkov vse prodaje, ob nedavni predstavitvi slovenskega električnega kolesa Domela in Culta pa smo slišali, da je zdaj ta delež že blizu 20 odstotkov. Po oceni Maje Virnik, izvršne direktorice podjetja Proloco Trade, ki zastopa mnoge uveljavljene znamke koles in kolesarskih izdelkov, bi letos lahko dosegel že 30 odstotkov. Je pa letos zaradi težav z dobavo marsikje tako primanjkovalo koles, da predstavniki trgovske panoge zelo trdnih napovedi niti nočejo ali ne morejo dajati.
Cene rastejo
Kje so vzroki za takšno rast? Po mnenju Virnikove so ljudje spoznali, da je to nova dimenzija kolesarjenja, ki tudi telesno slabše pripravljenim omogoča neomejeno kolesarjenje, epidemiološke razmere in omejitev gibanja pa so na splošno vplivale na rast prodaje vseh vrst koles.
Takšna električna pomoč je najbolj razširjena med gorskimi in turnimi (trekinškimi) kolesi, vendarle pa bi bila električna morda lahko še bolj kot doslej zanimiva tudi za reševanje gneče v mestih.
Pri tem mislimo predvsem na manj robustna in cenejša, saj se z njimi na delovno mesto ali v šolo lahko pripeljejo tudi tisti, ki so oddaljeni do 15 kilometrov.
S čim električna kolesa pritegnejo? Poleg tega da močno olajšajo vožnjo v klanec, nam v vsakdanji rabi pomagajo, da se ne preznojimo, čeprav se je tudi na njih mogoče utruditi tako kot na običajnem kolesu. Preprosto jih je upravljati in določati stopnjo električne pomoči. Tudi polnjenje je enostavnejše kot pri avtomobilih, saj snemljivi akumulator preprosto in hitro napolnimo v nekaj urah.
Letos je zaradi težav z dobavo marsikje primanjkovalo koles.
Po besedah Maje Virnik se kot mnogi artikli tudi kolesa in električna kolesa dražijo (v tem primeru predvsem zaradi transporta), kar se pozna predvsem pri cenejših izdelkih, katerih cena se lahko poviša za do 20 odstotkov. Razmeroma visoka cena je med manj ugodnimi lastnostmi električnih koles, tako kot tudi večja teža, ki jo je občutiti predvsem pri nalaganju na avtomobilske prtljažnike. Manj vešči, ki prej niso toliko kolesarili ali sploh ne, utegnejo imeti kakšno težavo tudi pri upravljanju, še posebno je lahko zoprno, če ti takšno od 20- do 25-kilogramsko kolo pade na nogo. Ne nazadnje je tudi izbira lahko kar težavna, saj je kategorij veliko, a to so lahko, če je denarja dovolj, tudi napol sladke težave.
