Ena najlepših baročnih stavb obnovljena, a zaprta
Po gozdu blizu Medvod do ruševin Starega gradu in graščine Goričane.
Odpri galerijo
Grad Goričane FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec
Pred mnogimi leti so mi kot otroku natvezli čudovito zgodbo. V sosednji, starodavni vasi Goričane pri Medvodah stojita ne le eden, vsem znani grad, pač pa še en starejši, skorajda pozabljen. A ne le to. V ruševinah gradu se skrivajo čudoviti zakladi. V otroških očeh so se mi kar naenkrat prikazovale mošnje zlatnikov in srebrnikov. Zgodba je bila tako prepričljiva, da sem se opremil s krampom in lopato, a amaterska arheologija ni dala rezultatov. Le umazal sem se pošteno.
Letošnja pandemija nam je temeljito omejila gibanje in po dolgem času sem spet našel čas, da se odpravim po poteh mladostnega raziskovanja. Iz vasi pelje do ruševin vrsta poti in vse pripeljejo do ostankov Starega gradu. Ruševine, ki mi kot otroku kar niso bile vidne, sem zdaj opazil brez naprezanja. Severna stran gradu je več deset metrov visoka pečina, ki se prepadno spušča v globino. Na vrhu je manjša uravnava, na kateri so še jasno vidni temelji več stolpov, grajskega vodnjaka, dvorišča in zunanjega obzidja. Greben teče v smeri vzhod–zahod, na južni strani pa grad varuje strma brežina, na kateri je prostora le za dovozno pot.
Informativna tabla ob ruševinah nas pouči, da naj bi bil grad Gortschach zgrajen davnega leta 928. Postavil naj bi ga plemič Pribizlaus, ki je dobil od cesarja Otona III. v last posestva v okolici današnjih Medvod. Prve listine ga omenjajo v letu 1178, ko je bil grad podarjen stiškemu samostanu. V stoletjih je šel skozi številne roke. To so bili ministrali Spanheimskih grofov vitezi Goričanski, pa grofje Sternberg, Ortenburžani, Celjski in na koncu Habsburžani. Leta 1461 je bila ustanovljena Ljubljanska škofija in naslednjih pet stoletij je bilo posestvo Goriče njena last. Staremu gradu pa so se začeli pisati težki dnevi. Leta 1511 ga je razrušil silovit potres. Stoletje pozneje, leta 1613, pa je pogorel po udaru strele in ga niso več obnovili.
Nekaj sto metrov nižje so prav v tem času začeli graditi današnji baročni grad Goričane. Material za gradnjo so dobili po liniji najmanjšega odpora – v Starem gradu. Graščina je ena najlepših baročnih stavb v Sloveniji. Dolga desetletja je v njej domoval muzej neevropskih kultur z zbirkami tako imenitnih mož, kot sta misijonar Friderik Baraga in raziskovalec Ignacij Knoblehar. Po letu 1991 je grad spet prešel v škofijsko last. V zadnjih desetletjih je bila že precej zdelana baročna zgradba temeljito obnovljena in danes spet sije v svoji nekdanji podobi. Žal so obnovo spremljali številni spori med škofijo in Papirnico Goričane. Zato je baročni grad zaprt za javnost in ga lahko občudujemo le od daleč.
Obnovo so spremljali številni spori.
Letošnja pandemija nam je temeljito omejila gibanje in po dolgem času sem spet našel čas, da se odpravim po poteh mladostnega raziskovanja. Iz vasi pelje do ruševin vrsta poti in vse pripeljejo do ostankov Starega gradu. Ruševine, ki mi kot otroku kar niso bile vidne, sem zdaj opazil brez naprezanja. Severna stran gradu je več deset metrov visoka pečina, ki se prepadno spušča v globino. Na vrhu je manjša uravnava, na kateri so še jasno vidni temelji več stolpov, grajskega vodnjaka, dvorišča in zunanjega obzidja. Greben teče v smeri vzhod–zahod, na južni strani pa grad varuje strma brežina, na kateri je prostora le za dovozno pot.
Zgodba o zakladu je bila tako prepričljiva, da sem se opremil s krampom in lopato.
Informativna tabla ob ruševinah nas pouči, da naj bi bil grad Gortschach zgrajen davnega leta 928. Postavil naj bi ga plemič Pribizlaus, ki je dobil od cesarja Otona III. v last posestva v okolici današnjih Medvod. Prve listine ga omenjajo v letu 1178, ko je bil grad podarjen stiškemu samostanu. V stoletjih je šel skozi številne roke. To so bili ministrali Spanheimskih grofov vitezi Goričanski, pa grofje Sternberg, Ortenburžani, Celjski in na koncu Habsburžani. Leta 1461 je bila ustanovljena Ljubljanska škofija in naslednjih pet stoletij je bilo posestvo Goriče njena last. Staremu gradu pa so se začeli pisati težki dnevi. Leta 1511 ga je razrušil silovit potres. Stoletje pozneje, leta 1613, pa je pogorel po udaru strele in ga niso več obnovili.
Grad Gortschach naj bi bil zgrajen davnega leta 928.
Nekaj sto metrov nižje so prav v tem času začeli graditi današnji baročni grad Goričane. Material za gradnjo so dobili po liniji najmanjšega odpora – v Starem gradu. Graščina je ena najlepših baročnih stavb v Sloveniji. Dolga desetletja je v njej domoval muzej neevropskih kultur z zbirkami tako imenitnih mož, kot sta misijonar Friderik Baraga in raziskovalec Ignacij Knoblehar. Po letu 1991 je grad spet prešel v škofijsko last. V zadnjih desetletjih je bila že precej zdelana baročna zgradba temeljito obnovljena in danes spet sije v svoji nekdanji podobi. Žal so obnovo spremljali številni spori med škofijo in Papirnico Goričane. Zato je baročni grad zaprt za javnost in ga lahko občudujemo le od daleč.
