Eni zadnjih plodov v sadovnjaku
Kutina spada v vrsto skorajda pozabljenega sadnega drevja, ki je nekoč obvezno krasilo vrtove ali dvorišča, danes pa je bolj izjema kot pravilo. Kot kamen trdi, surovi povsem neužitni plodovi dozorijo pozno jeseni, čas pobiranja je oktobra in še novembra, kdor jih želi kupiti, pa se bo moral kar potruditi. Le redko kdo jih še goji, zato moramo imeti kar srečo, da jih najdemo na tržnici.
Zrelost kutine preverimo tako, da s prsti ali hrbtom dlani rahlo podrgnemo po plodu. Če je še poln drobnih mehkih dlačic, pomeni, da še ni dozorel. Take še nekaj časa pustimo na drevesu, lahko tudi do prve slane, ki jim bo celo koristila. Pobrane plodove skladiščimo v kleti, kjer bodo do konca dozoreli. Skladiščimo jih lahko dva meseca, nekje do novega leta. Tudi zreli plodovi še imajo nekaj dlačic, zato jih pred uporabo dobro operemo ali še bolje oščetkamo.
Pobiramo jih oktobra, lahko še novembra, do konca dozorijo v kleti.
Razpolovimo jih in nadevamo s skuto, potresemo s sesekljanimi orehi in prelijemo z medom ter spečemo v pečici. Namesto jabolk jih uporabimo tudi za pripravo kolača ali pite. Podajo se tudi k mesnim in drugim slanim jedem. Ko pečemo pečenko ali piščanca z zelenjavo, dodamo še nekaj krhljev kutine pa tudi jabolk. Ne pozabimo, da je tudi bogata z vitamini in minerali, zato je dobra za zdravje, zlasti v zimskih dneh. Ker sveži zreli plodovi izjemno lepo dišijo, jih uporabimo za odišavljenje prostora, če jih položimo v omaro, bo perilo imelo prijeten vonj.