RELIKTI
Filmska športna ikona
Toyota supra je postala v generacijsko četrti izvedbi čistokrvni športnik, ki so ga filmske vloge in igralne konzole povzdignile med največje japonske ikone.
Odpri galerijo
Generacijsko prva supra je bila v veliki meri spočeta zaradi prodajnih uspehov takratnih datsunov serije Z.
Njen prihod na svet je bil v generacijsko prvi izvedbi iz leta 1978 povezan z oblikovnim kloniranjem običajne toyote celice in nadgradnjo s šestvaljnim strojem. V generacijsko prihodnjih obdobjih je supra zorela in se aprila 1993 prelevila v nič več oglato in v smislu vozne dinamike najbolj športno toyoto.
Za njen pogon sta bila izbrana 3,0-litrska motorja. Prvega je predstavljal atmosferski s 164 kW (223 KM), drugega z dvema turbo polnilnikoma podprt agregat z 206 kW (280 KM) in 431 Nm navora, kar je veljalo za domači trg. Za ameriški in evropski prodajni prostor je konstrukcijsko enak stroj zaradi večjih vbrizgalnih šob in dodelanih turbo polnilnikov ponujal 238 kW (324 KM).
Ob tem sta turbo polnilnika delovala večinoma sekvenčno, ne pa vzporedno. Do 3500 vrtljajev so bili izpušni plini usmerjeni le na enega, kar je večalo odzivnost. Šestvaljnik je zato že pri 1800 vrtljajih dosegel 410 Nm navora. Zelo zvezno je bilo v smislu podajanja moči nadaljevanje, kjer sta nad 4000 vrtljaji delovala oba turbo polnilnika.
Takšna toyota je prek 6-stopenjskega ročnega menjalnika (na voljo je bila še 4-stopenjska avtomatika) pospešila do 100 km/h v 5,1 sekunde in dosegla brez hitrostne blokade 285 km/h. Najmočnejša supra je bila sicer prepoznavna po 17-palčnih litih platiščih, večjih zavornih komponentah in na evropskem trgu na motorni pokrov nameščeni reži za dovod hladnega zraka.
Ker je šlo za čistokrvnega športnika z močnim priokusom gran turismo vrlin, je najmočnejša supra glede na opremsko zasnovo in vse preostalo veljala za razmeroma lahek avtomobil, v primerjavi s predhodnico je bila kljub večji opremski založenosti lažja za okoli 90 kilogramov. Precej delov z motornim pokrovom, targa strešno konstrukcijo, posameznimi deli podvozja in oljnim koritom na čelu je bilo izdelanih iz aluminija.
Kazalec na tehtnici se je sicer povzpel do okoli 1560 kilogramov, kar je bilo več od špartanske mazde RX-7 in večinoma iz aluminija ter eksotičnih materialov izdelane honde NSX. Je bila pa toyota skoraj enako težka kot nissan 300ZX twin-turbo in hkrati lažja od orjaškega, a štirikolesno gnanega mitsubishija 3000Gt VR-4.
Nobene dileme ni bilo pri voznih lastnostih, naj gre za hitrost, vodljivost ali zasnovo zadnjega pogona. Supra še danes s skoraj polovično razporeditvijo mase med obema premama in lahkotno vodljivostjo spada med najbolj zabavne avtomobile, povrhu je dolga leta veljala za avtomobil z najbolj odločnim zavornim sistemom.
Za popolno zaustavitev od hitrosti 70 milj na uro (113 km/h) potrebuje le 45 metrov, kar je šele leta 2004 uspelo izboljšati porsche carreri GT z meter krajšo razdaljo. Pa tudi sicer se je supra primerjala s številnimi, po marsikateri plati manj kompetentnimi športnimi eksoti.
Dodatno mero ikonske slave so ji prinesle medijske vloge, nastopala je v številnih videoigrah (Gran Turismo, Forza Motorsport, Need for Speed), spotih, televizijskih šovih in filmih z uspešnico Hitri in drzni na čelu.
Temu primerno visoke so cene rabljenih super, kar še toliko bolj velja za izvedbe z volanom na levi strani in evropsko specifikacijo. Če je mogoče dobiti lepo ohranjene primerke s turbo motorjem in desnim volanom za 20.000 evrov, je treba za takšne z levo namestitvijo vozniškega prostora odšteti večinoma vsaj še enkrat toliko.
Generacijsko prva supra je bila v veliki meri spočeta zaradi prodajnih uspehov takratnih datsunov serije Z.
Za njen pogon sta bila izbrana 3,0-litrska motorja. Prvega je predstavljal atmosferski s 164 kW (223 KM), drugega z dvema turbo polnilnikoma podprt agregat z 206 kW (280 KM) in 431 Nm navora, kar je veljalo za domači trg. Za ameriški in evropski prodajni prostor je konstrukcijsko enak stroj zaradi večjih vbrizgalnih šob in dodelanih turbo polnilnikov ponujal 238 kW (324 KM).
Notranjost v smislu prefinjenosti ali luksuza ne prinaša vidnejših presežkov, je pa izdelana izvrstno in glede športne ergonomije všečno.
Ob tem sta turbo polnilnika delovala večinoma sekvenčno, ne pa vzporedno. Do 3500 vrtljajev so bili izpušni plini usmerjeni le na enega, kar je večalo odzivnost. Šestvaljnik je zato že pri 1800 vrtljajih dosegel 410 Nm navora. Zelo zvezno je bilo v smislu podajanja moči nadaljevanje, kjer sta nad 4000 vrtljaji delovala oba turbo polnilnika.
Adrenalinski gran turismo
Takšna toyota je prek 6-stopenjskega ročnega menjalnika (na voljo je bila še 4-stopenjska avtomatika) pospešila do 100 km/h v 5,1 sekunde in dosegla brez hitrostne blokade 285 km/h. Najmočnejša supra je bila sicer prepoznavna po 17-palčnih litih platiščih, večjih zavornih komponentah in na evropskem trgu na motorni pokrov nameščeni reži za dovod hladnega zraka.
Ker je šlo za čistokrvnega športnika z močnim priokusom gran turismo vrlin, je najmočnejša supra glede na opremsko zasnovo in vse preostalo veljala za razmeroma lahek avtomobil, v primerjavi s predhodnico je bila kljub večji opremski založenosti lažja za okoli 90 kilogramov. Precej delov z motornim pokrovom, targa strešno konstrukcijo, posameznimi deli podvozja in oljnim koritom na čelu je bilo izdelanih iz aluminija.
Stično točko generacijsko vseh super, ki nosijo oznake A40, A60, A70 in A80, predstavlja vrstni šestvaljni motor.
Kazalec na tehtnici se je sicer povzpel do okoli 1560 kilogramov, kar je bilo več od špartanske mazde RX-7 in večinoma iz aluminija ter eksotičnih materialov izdelane honde NSX. Je bila pa toyota skoraj enako težka kot nissan 300ZX twin-turbo in hkrati lažja od orjaškega, a štirikolesno gnanega mitsubishija 3000Gt VR-4.
Medijsko življenje
Nobene dileme ni bilo pri voznih lastnostih, naj gre za hitrost, vodljivost ali zasnovo zadnjega pogona. Supra še danes s skoraj polovično razporeditvijo mase med obema premama in lahkotno vodljivostjo spada med najbolj zabavne avtomobile, povrhu je dolga leta veljala za avtomobil z najbolj odločnim zavornim sistemom.
Za popolno zaustavitev od hitrosti 70 milj na uro (113 km/h) potrebuje le 45 metrov, kar je šele leta 2004 uspelo izboljšati porsche carreri GT z meter krajšo razdaljo. Pa tudi sicer se je supra primerjala s številnimi, po marsikateri plati manj kompetentnimi športnimi eksoti.
40.000
evrov lahko stane dobro ohranjen primerek.
evrov lahko stane dobro ohranjen primerek.
Dodatno mero ikonske slave so ji prinesle medijske vloge, nastopala je v številnih videoigrah (Gran Turismo, Forza Motorsport, Need for Speed), spotih, televizijskih šovih in filmih z uspešnico Hitri in drzni na čelu.
Visok zbirateljski potencial
Temu primerno visoke so cene rabljenih super, kar še toliko bolj velja za izvedbe z volanom na levi strani in evropsko specifikacijo. Če je mogoče dobiti lepo ohranjene primerke s turbo motorjem in desnim volanom za 20.000 evrov, je treba za takšne z levo namestitvijo vozniškega prostora odšteti večinoma vsaj še enkrat toliko.
