Fizioterapevt, iskan poklic: pomaga pri obvladovanju bolečine, otekline in okorelosti
Artritis lahko prizadene ljudi vseh starosti ne glede na telesno pripravljenost in starost. Obsega več različnih vrst, bolniki pa doživljajo različne simptome, ki doletijo različne dele telesa. V Sloveniji je na leto povprečno diagnosticiranih 12.600 primerov različnih vrst artritisa, najpogostejši so revmatoidni artritis, protin, ankilozirajoči spondilitis in juvenilni artritis.
»Simptomi sklepov so bolj ali manj skupni vsem: bolečine, okorelost, oteklina, togost, rdečica, topla ali pordela koža na prizadetem sklepu, šibkost ali izguba mišične mase, pri nekaterih vrstah artritisa pa se pogosto kažejo še simptomi, ki niso neposredno povezani s sklepi,« pojasnjuje doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije. »Artritis oteži vsakdanje delovanje, poslabša gibalne sposobnosti in je lahko povezan tudi z depresijo in tesnobo. Fizioterapevti lahko vplivamo na lajšanje težav, povezanih z artritisom, ki smo ga zato izbrali za osrednjo temo letošnjega svetovnega dne fizioterapije.« Po številu diagnosticiranih primerov je najpogostejša vrsta artritisa protin ali urični artritis, presnovna bolezen, pri kateri se kristali sečne kisline odlagajo v vezivno tkivo sklepov.
»V večini primerov gre za prizadetost velikega sklepa palca na spodnjem udu, pri približno četrtini bolnikov tudi drugih sklepov, najpogosteje gležnjev in kolen. Kaže se z zelo bolečimi napadi, najpogosteje zbolevajo moški med 30. in 60. letom,« nadaljuje doc. dr. Kovačič, medtem ko Janez Špoljar mag. fiziot., podpredsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije in vodja fizioterapevtov na URI Soča, poudarja, da je pri artritisu najpomembneje, da ostanemo aktivni: »Morda bo to ob zagonu bolezni le kratek sprehod v lokalnem okolju, vendar je vztrajanje pri redni telesni dejavnosti zelo pomembno. Fizioterapevt oblikuje program vadbe, ki je skladen s trenutnimi gibalnimi zmožnostmi in vključuje vaje za gibljivost, moč, vzdržljivost, raztegljivost, premičnost, ravnotežje in preostale sposobnosti. Pomaga pri obvladovanju bolečine, otekline in okorelosti ter morda svetuje obisk pri drugih zdravstvenih delavcih.«
Pomaga pri obvladovanju bolečine, otekline in okorelosti.
Potrebe starejših vse večje
Fizioterapevt z bolnikom praviloma najprej izvaja vodeno vadbo do štirikrat na teden, z izboljševanjem stanja pa se njegova prisotnost zmanjšuje do doseženega cilja, tj. opolnomočenja pacienta, da si bo pomagal sam ob morebitnih nadaljnjih izbruhih bolezni, v fazi najboljšega nadzora nad boleznijo pa zadostuje občasna fizioterapevtska obravnava. »Pomoč fizioterapevta v okviru javne zdravstvene mreže pripada bolnikom, ki jih zdravnik napoti na fizioterapevtsko obravnavo,« dodaja doc. dr. Kovačič. »Obseg pomoči je odvisen od vrste in zapletenosti artritisa ter stanja, ki ga bolnik doživlja v različnih fazah bolezni. Od teh dejavnikov je odvisno, ali bo bolnik poleg fizioterapije potreboval večdisciplinarno obravnavo.«
Slovenski strokovnjaki opozarjajo tudi na precejšen razkorak med Združenjem fizioterapevtov Slovenije in drugimi podobnimi združenji v Evropi in svetu. Združenje bo tudi tokrat na ministrstvo za zdravje naslovilo pobudo za postopek podelitve javnih pooblastil, kar mu bo omogočilo, da organizira in izvaja programe strokovnih nadzorov s svetovanjem ter pripravlja zakonske in podzakonske podlage za uvedbo izdajanja, podaljševanja in odvzema licenc za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti.
12.600 diagnoz različnih vrst artritisa postavijo vsako leto.
»Tako se namreč aktivno spodbuja fizioterapevta k stalnemu poklicnemu razvoju, s čimer se povečujeta kakovost in varnost obravnav,« še poudarja predsednik združenja in opozarja na potrebne spremembe pri dostopu do fizioterapevtske storitve in povečanje števila fizioterapevtov ter sklene: »Potrebe starejših odraslih po fizioterapiji, vključenih v dolgotrajno oskrbo, se bodo iz leta v leto povečevale, zlasti pri ranljivih skupinah z invalidnostjo, zato bo fizioterapevt še naprej zelo iskan in zaželen poklic.
