FOTO: Elegantnega bentleyja je spremenil v ultratank

Pa vendar, če bi le na hitro pogledali, je avtomobil še vedno prestižni bentley, vsaj njegovo ohišje. »Čemu ustvarjati nekaj novega, ko pa vse že imamo. Zgolj iz malce drugačnega zornega kota je treba pogledati in stvari drugače sestaviti,« je tuhtal ruski avtomobilski navdušenec Konstantin Zaruckij in nato v en sam nenavadni avtomobil združil dve na prvi pogled nezdružljivi prevozni sredstvi. Tank in angleški petični jekleni konjiček znamke Bentley sta tako postala ultratank! »Vozi se kot vsak drug avto. Vsak, ki ima vozniško dovoljenje, ga je sposoben upravljati. To je bistvo vsega,« meni in zdaj živčno čaka, ali mu bodo mestne oblasti Sankt Peterburga, njegovega domačega kraja, izdale dovoljenje, da svojo stvaritev popelje po mestnih ulicah. Če bo šlo vse po načrtih, že to poletje.





Ne bi bilo prvič, da avtomobilski ljubitelj svojega konjička malce priredi in nadgradi. Morda z močnejšim motorjem, s športnim volanom. Konstantin pa je šel še par velikanskih korakov naprej in ustvaril pravo zver. A pri tem ni pretiraval: »Kupil sem najcenejšega bentleyja, kar sem jih našel.« Zanj je odštel milijon in pol ruskih rubljev (približno 20.000 evrov), a koliko je moral vanj še naknadno vložiti, ne izda. Je pa na njem garal dolgih sedem mesecev. Moral je namreč premagati prenekateri tehnični izziv. Da se nanj lahko brez pretiranih preglavic povzpne, je moral kar nekaj delov originalnega avtomobila zavreči. Prvo, kar je romalo na odpad, je bil Bentleyjev menda preveč nezanesljiv motor, ki ga je zamenjal z zmogljivejšim in vzdržljivejšim Toyotinim. In, seveda, še najočitnejša novost – tankovske gosenice. A tudi te so malce drugačne, saj se je odločil za takšne iz gume, da ne bi poškodovale cestnega asfalta, saj računa, da se bo prej ali slej z gozdnih poti lahko z njim preselil na mestne ceste. »Z njim sem že ogromno prevozil in ga natanko preizkusil, da vem, kako se obnaša. Enostavno ga je voziti, kot vsak drug običajen avto. Vseeno se kar malce tresem ob misli, da bi šel z njim skozi mesto. Tam namreč ne bo dreves in samote, temveč cestni živžav in ljudje. A bom previden.«