FOTO: Ljubezen do lego kock nikoli ne umre

Lego kocke letos praznujejo častitljivih 70 let. Ko je Ole Kirk Christiansen, ustanovitelj Lega, leta 1949 na domačem danskem trgu predstavil prve plastične kocke, jim marsikdo ni obetal svetle prihodnosti, saj so bili tako rekoč vsi prepričani, da plastika ne bo nikoli nadomestila tradicionalnih lesenih igrač. Kako so se motili ... Lego je ena najmočnejših blagovnih znamk in eden največjih proizvajalcev igrač na svetu. Doslej je bilo izdelanih že več kot 700 milijard lego kock, družba Lego pa je še vedno v zasebni (družinski) lasti.

Klub za kreativno igro

Lego kocke imajo oboževalce po vsem svetu, ki se združujejo v društva. In seveda imamo tudi Slovenci svoje društvo, ki se imenuje Kocke klub in obstaja že dvanajsto leto. Najprej so delovali kot neformalno združenje, zadnjih pet let pa so registrirani kot pravo pravcato društvo oziroma klub za kreativno igro – Kocke klub. Pri Legu pa so registrirani kot Lego user group. Članov imajo nekaj čez petsto. »V glavnem gre za t. i. podporne člane, aktivnih je približno 40, 45, strogo sredino pa tvori kakšnih dvajset ljudi,« pravi Gregor Pungerčič, ustanovni član in predsednik Kocke kluba. Ni odveč dodati, da ne pobirajo letne članarine, ampak nekdo postane – in ostane – član, ko prvič (in zadnjič) plača članarino in prejme člansko kartico. Članstvo večinoma tvorijo očetje, ki so prek otrok na novo odkrili ljubezen do lego kock. »Zdaj smo dobili nekaj podmladka, ki sodeluje pri KockeFestih. Tako da imamo tudi nekaj mladine, da nismo samo ta stari,« se zareži Pungerčič, njegova žena Martina pa doda: »Tudi ženske smo.«

Vse skupaj se je začelo s forumom, imenovanim slobricks, na katerem je Gregor predlagal, da bi šli naprej in ustanovili klub ali pa vsaj neformalno združenje, imeli svojo spletno stran, delali razstave in podobno. A pretiranega zanimanja ni bilo. Gregor ni dolgo čakal, poklical je nekaj kolegov, jih pobaral, ali jih to zanima, in šli so na pivo. In oblikovalo se je neformalno združenje Kocke klub z lastno spletno stranjo kocke.si in s svojim forumom. Zdaj, ko je stvar prerasla v pravo društvo, imajo člani popuste v določenih trgovinah, med katerimi je tudi ljubljanski Lego store. Kar pa se tiče članarine, so ugotovili, da bi za to, da bi jo pobirali vsako leto, šlo preprosto preveč časa in dela. Zato član postane vsakdo, ki plača enkratno članarino.

KockeFest

Doslej so izvedli že 22 KockeFestov, oktobra bo že triindvajseti. KockeFest ni le razstava, na kateri mojstri lego kock predstavljajo svoje kreacije, ki jih ustvarjajo tudi več mesecev, ampak tudi priložnost za druženje. KockeFeste, ki že tradicionalno potekajo sredi maja in oktobra, po navadi obišče od tri do pet tisoč obiskovalcev, kar je zelo lepa številka. Že leta 2009 so našli idealno lokacijo: OŠ Koseze v Ljubljani. Parkirišč je dovolj, obvoznica je v bližini, nedaleč je avtobusna postaja, vstop pa je brezplačen. Poleg ogleda legokockastih mojstrovin lahko mlajši in starejši obiskovalci tudi sami kaj sestavijo in se poigrajo. Imajo tudi vodene igralnice, delavnice lego robotike, dogovarjajo pa se tudi za delavnice mehanike.



Na zadnjem KockeFestu je bilo okoli 35 razstavljavcev. »Imamo tudi posebno mizo za tfole (TFOL pomeni teenage fan of Lego, najstniški ljubitelj Lega), kjer lahko razstavljajo tudi mlajši člani. Imeli smo mulca, ki je bil star deset, enajst let in je celo leto sestavljal neverjetnega porscheja z lego technic kockami. Še naši fantje, ki se ukvarjajo z lego technicom, so le debelo gledali,« pove Pungerčič.

Sam najraje sestavlja mesta; včasih je bil bolj zgodovinsko-piratsko usmerjen, zdaj pa je prešel na mesta in vlake. Nekaj malega sestavlja tudi Gregorjeva žena Martina, ki se včasih loti gradnje s hčerkama. Nazadnje so delale džunglo z jezerom, za jesen pa bodo pripravile smučišče. V Kocke klubu imajo tudi člana Vedrana Šubica, ki se je specializiral za slovenske znamenitosti.

Njegov Predjamski grad je bil tako natančen in fascinanten, da je bil pred leti del razstave Vitez, dama in zmaj, dediščina srednjeveških bojevnikov v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova. Naredil je tudi grad Snežnik, Celjski dom, Zmajski most, hrastniško vilo de Seppi. »Člani izdelujemo tudi lastne elektronske naprave za svoje kreacije. Na KockeFestih smo ugotovili, da si ljudje sicer ogledajo statične kreacije, ustavljajo pa se tam, kjer se kaj premika, pa naj gre za vlak ali mlin na veter,« razloži predsednik Kocke kluba.


Prednost festivalov je tudi priložnost, da obiskovalci kaj vprašajo. In ko kdo razstavljavca kaj vpraša, se vedno nabere kup ljudi, ki jih zanima, kako so sestavljali, koliko časa, koliko kock so porabili. Vsako leto izvedejo tudi tekmovanje lego terencev: gre za manjše srečanje, na katerem se pomerijo vozila lastne izdelave. Vsakdo lahko pride pogledat, a tekmujejo le člani kluba s svojimi vozilci.

Krepitev lego duha

Na leto izvedejo tudi tri do štiri teambuildinge. Zadnjega se je udeležilo dvajset članov. Videti pa je bilo nekako tako, pove Gregor: »Vsak dobi svoj lego set, nato sledi več različnih iger. Tokrat smo najprej imeli hitrostno sestavljanje, pa sestavljanje v paru z le eno roko. Potem imamo sestavljanje MOC (my own creation oziroma lastna kreacija), kjer denimo natakarica kot popolnoma nevtralna oseba izbere najboljšo kreacijo. Zanimivo je tudi sestavljanje na slepo.«

Poleg KockeFestov pripravljajo še dodatne manjše razstave, kadar jih povabijo v kakšno nakupovalno središče, novembra pa bodo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču priredili veliko legokockasto razstavo. Na njej bodo tako stare kot nove kreacije: nekaj bo novih, nekaj bo tistih s KockeFesta, nekaj pa še starejših s prejšnjih razstav, saj bodo imeli na razpolago več prostora, več pa bo tudi delavnic.



»Po vsakem KockeFestu imamo izvedbeni sestanek za naslednjega, ki je načeloma čez pol leta, in takrat se okvirno zmenimo, kaj in kako bomo delali. Za pripravo osrednje tematske razstave je ekipa po navadi takšna: dva sta glavna, dva sta podizvajalca, potem pa se najde še kak stranski izvajalec, ki naredi samo kakšno hiško ali kaj podobnega. Nekaj pa nas je še, ki posodimo kocke.« Za vsak KockeFest vedno izberejo posebno temo: na 20. je bilo to mesto s stolpnicami, obdelali pa so tudi zimsko tematiko, zabaviščni park, jeseni bodo na sporedu pirati. Okoli osrednje mojstrovine iz lego kock stojijo še manjše lastne kreacije, ki so po navadi delo posameznikov, včasih pa predstavijo tudi kakšno novo Legovo linijo.

Udeležujejo pa se tudi razstav v tujini. Gregor in Martina sta tako odšla v Italijo in Avstrijo, drugi člani kluba pa so šli na Hrvaško in v Nemčijo. »Tako gostujemo na tujih razstavah in tujci pridejo tudi na naše KockeFeste. Doslej smo imeli goste iz Hrvaške, Italije, Nemčije, Avstrije – in enega Slovaka,« doda naš sogovornik.

Še vedno niso znani

»Ljudje niti ne vejo za nas. Deset let smo že na sceni, pa nas še ne poznajo. A ljudje vedno pričakujejo nekaj od članstva in jaz jim vedno povem, naj ne pričakujejo ničesar. Dobijo možnost nakupa s popustom, sodelovanja na razstavah v tujini, udeleževanja KockeFestov, dirk in teambuildingov. In več kot v 50 odstotkih primerov slišimo: 'Ne, hvala.' Kaj pa v športnih društvih? Tam je logično, da boš nekaj dajal, tukaj pa pričakujejo, da bodo dobili lego set za 50 evrov? No, v tujini je to precej drugače. V tujini si člani podobnih društev ljubiteljev lego kock štejejo v čast, da lahko razstavljajo, pri nas pa je ravno obratno,« sklene Gregor Pungerčič.