RAJ DOMA
FOTO: Mega šampinjon
Spoznamo ga po zelo velikem klobuku, katerega premer je večji od dolžine beta; užitna in okusna goba raste na travnikih in pašnikih.
Odpri galerijo
V košaro jih ni šlo ravno veliko. FOTO: Ana Ivanovič
Te dni po nekaterih travnikih poganjajo kukmaki, ki niso takšni kot iz trgovine, mali, majhni, zaprti, ampak kukmaki megalomanskih oblik. To so velikotrosni kukmaki, Agaricus urinascens.
To gobo sta leta 1938 znanstveno opisala danski mikolog Frits Hansen Möller in nemški mikolog Julius Schäffer in ji dodelila ime Psalliota urinascens, vključeno je bilo v rod Agaricus urinascens. To znanstveno ime izvira iz dokumenta iz leta 1949 (objavljenega leta 1951) Nemca ameriškega rodu Rolfa Singerja. Do nedavna je bila ta goba imenovana latinsko Agaricus macrosporus, odslej urinascens. Slovensko ime se ni spremenilo, ostaja velikotrosni kukmak.
Klobuk ima tudi do 30 centimetrov premera, najprej je polkrožen, nato se vzboči in kasneje zravna. Površina je bela, rahlo razpokana in na obrobju malo okraste barve. Na pritisk porumeni. Lističi so najprej bledo sivi, nato rožnati in v starosti čokoladno rjave barve. Bet je od 5 do 10 centimetrov visok, precej debel, čokat, pod zastiralom gladek, spodaj pa kosmičast. Na pritisk najprej rumeni, nato porjavi. Zastiralo je dvojno, spodnje je debelejše in natrgano, zgornje pa kožnato, oba sta zrasla skupaj. Meso je belo, debelo, v betu rahlo rožnate barve. V mladosti ima goba rahel vonj po mandljih, v starosti pa ta spominja na urin. Je milega okusa, podoben vonju kukmakom iz trgovine. Raste poleti in jeseni na travnikih, predvsem na pašnikih, kjer se pase živina, običajno skupinsko v krogih ali vrstah. Ni jih težko spregledati, saj so običajno ogromne.
Goba je užitna, okusna, uporabna za vse vrste jedi, vendar je ni priporočljivo uživati v prevelikih količinah, saj vsebuje agaritin, potencialno karcinogeno snov. Mišljenja o tem so različna, zato se ne obirajmo in jih poberimo, če jih le najdemo.
Zamenjava je mogoča s travniškim kukmakom (Agaricus arvensis), ki je veliko manjši, in tudi z zelo podobnim in precej velikim čokatim kukmakom (Agaricus macrocarpus). Nabirajmo le tiste vrste, ki jih dobro poznamo. Letos je v gozdu precej zelenih mušnic, a ker ni gobanov, je tudi nabiralcev veliko manj in najbrž tudi zastrupitev s to smrtno strupeno gobo ni tako pogosta kot ob veliki rasti drugih gob, tudi golobic, s katero se najpogosteje zamenja. Čuvajmo gobe, naravo in svoje zdravje!
To gobo sta leta 1938 znanstveno opisala danski mikolog Frits Hansen Möller in nemški mikolog Julius Schäffer in ji dodelila ime Psalliota urinascens, vključeno je bilo v rod Agaricus urinascens. To znanstveno ime izvira iz dokumenta iz leta 1949 (objavljenega leta 1951) Nemca ameriškega rodu Rolfa Singerja. Do nedavna je bila ta goba imenovana latinsko Agaricus macrosporus, odslej urinascens. Slovensko ime se ni spremenilo, ostaja velikotrosni kukmak.
Najbolj podoben mu je travniški kukmak, vendar je precej manjši. FOTO: Ana Ivanovič
Velikotrosni kukmak, velik in čokat. FOTO: Ana Ivanovič
Goba je užitna, okusna, uporabna za vse vrste jedi, vendar je ni priporočljivo uživati v prevelikih količinah, saj vsebuje agaritin, potencialno karcinogeno snov. Mišljenja o tem so različna, zato se ne obirajmo in jih poberimo, če jih le najdemo.
Zamenjava je mogoča s travniškim kukmakom (Agaricus arvensis), ki je veliko manjši, in tudi z zelo podobnim in precej velikim čokatim kukmakom (Agaricus macrocarpus). Nabirajmo le tiste vrste, ki jih dobro poznamo. Letos je v gozdu precej zelenih mušnic, a ker ni gobanov, je tudi nabiralcev veliko manj in najbrž tudi zastrupitev s to smrtno strupeno gobo ni tako pogosta kot ob veliki rasti drugih gob, tudi golobic, s katero se najpogosteje zamenja. Čuvajmo gobe, naravo in svoje zdravje!
