FOTO: Münchenski limuzinski plenilec

Ne pričakujte preveč na prvo žogo. Generacijsko šesti M5 je v osnovi še vedno precej diskretna, čeprav na določenih mestih zelo športno začinjena limuzina. Ključno vlogo igrajo s črko M povezani priboljški, naj gre za agresivno oblikovan prednji ali s štirimi velikimi izpušnimi cevmi dopolnjen zadnji odbijač.


Osvajalski pohod nadaljujejo: streha iz plastične mase s strukturno okrepitvijo iz ogljikovih vlaken, atraktivni zunanji ogledali, plejada z najmočnejšo črko povezanih emblemov in dih jemajoča platišča z vidno pompoznimi keramičnimi zavornimi koluti. Za slednje je treba k osnovni ceni prišteti malenkost manj kot deset tisočakov.

Seveda je tu še poplava specifičnih detajlov, ki jih poučeno oko zlahka opazi, čeprav zna najhitrejšo petico sredi deževnega dne ali mračnega popoldneva marsikdo zamenjati za katero izmed bolj običajnih.

Tankovska bitka

Na Stalingrad sredi druge svetovne vojne spominja izpušna plejada, s katero streže 4,4-litrski bencinski osemvaljnik z dvema turbopolnilnikoma in 600 KM. Grmenje izpuhov z dvema loputama za uravnavanje pretočnosti izpušnih plinov spominja na tankovsko bitko.


Zdi se, kot da bi pri vsakem pomiku 8-stopenjskega menjalnika steptronic pomotoma ušlo nekaj bencina v pregret izpuh. Topniške salve so ob glasnem sesanju zajetnih količin zraka in grgranju izpušnega sistema balzam za bencinsko dušo. To je kulminacija absurda in adrenalina, ko poletiš do 100 km/h v 3,4 sekunde in drviš z 200 km/h po dobrih 11 sekundah.

Glede na deklarirano moč je M5 korak pred porschejem panamera turbo in odtenek za mercedes-benzom AMG E63 S. A je to precej nepomembno. Gre za nianse, ki ne spreminjajo pogleda na bavarski plenilski pohod, ki ga lahko petica nadgrajuje z doplačilnim paketom performance, del katerega je odprava hitrostne blokade s tradicionalnih 250 km/h. Takrat poletiš do 305 km/h.

Mačistični testosteron

M5 je avtomobil dveh obrazov. Prvi s komfortno obarvano nastavitvijo delovanja motorja, menjalnika, volana in podvozja, deluje precej milo in uglajeno. Celo zvok izpuha je umirjeno pridušen in nič bombastičen. Radikalno drugačen, predrzno nevaren, zverinsko glasen in perverzno mačističen postane bavarec šele, ko izklopiš dinamično uravnavanje stabilnosti, izbereš najhitrejši in najbolj surov način delovanja 8-stopenjskega sekvenčnega menjalnika, povečaš odzivnost motorja na superšportno in vklopiš namesto predvidljivo varnega štirikolesnega le zadnji pogon.

Takrat je to kot kamen trd in zverinsko dirkaški avtomobil. V njem občutiš vso slast zadnjega pogona in hitrih reakcij ob močnejšem dotiku plina. Salonska limuzina postane stroj s konkretno pobalinsko naravnanostjo, a ne gre pozabiti na zajetnost mase. M5 tehta skoraj dve toni, kar kliče po spoštovanju inercijskih sil.

Gimnastične vaje v obliki igranja z bočno drsečim avtomobilom zahtevajo precej asfaltnega prostora in korekcijske bliskovitosti. Manjši M3 je po teh plateh bolj igrivo predvidljiv in manj strašljiv. Je pa M5 neprekosljiv na avtocestnih odsekih, kjer je ob divjanju prav tako dramatičen kot jumbo jet med vzletnim manevrom.

Nič drugačna ni poraba, saj spusti bavarec po turbogrlu z lahkoto 20 litrov na sto kilometrov. Le med najbolj umirjeno avtocestno vožnjo se ta spusti do desetlitrske.

Notorično neracionalen

Pozabite na kmečko pamet. Pri avtomobilih, kot je M5, je ni veliko. Tu gre za drugačne vatle, naj gre za adrenalin, hitrost, absurd, brutalnost ali kaj drugega iz temnejšega dela avtomobilske nerazsodnosti. Po tej plati je M5 brez dvoma vrhunski igralec, čeprav drži, da se lahko z velikansko konjenico primerja predvsem s superšportnimi germanskimi limuzinami, ne pa lažjimi in bolj gibčnimi klasičnimi dvovratnimi športnimi avtomobili romanskega izvora.