FOTO: Naj medi še naslednjih 100 let!

Čebelarsko društvo Dolsko na turistični kmetiji Pr' Krač v Dolskem je nedavno praznovalo stoletnico delovanja. Poleg kratkega pregleda zgodovine društva so pripravili pester kulturni program, odprli čebelarsko razstavo v Galeriji 19 in podelili vrsto priznanj zaslužnim članom in podpornikom, seveda ni manjkala niti pogostitev z domačimi dobrotami. Poleg članov društva in številnih občanov so se junijske prireditve udeležili predstavniki prijateljskih ČD Domžale, Kamnik, Krtina, Dob, Lukovica, Moravče, Ljubljana Moste Polje, Litija in Ig, občinski svetnik Dola pri Ljubljani Drago Sredenšek, župnik in dekan Alojz Grebenc in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf. Za kulturni program so poskrbeli člani folklorne skupine Turističnega društva Dolsko, otroški pevski zbor OŠ Janka Modra, PŠ Dolsko pod vodstvom zborovodkinje Bojane Gajšek, tamburaški orkester Senožeti in mladi harmonikar Klemen Uršič.

Sto let tradicije

Dolgoletni predsednik ČD Dolsko Ivan Mlakar, ki ga je vodil kar 18 let, je izrazil veselje ob množičnem obisku, nato pa povzel zgodovino društva od leta 1919 do 2016, ko je vajeti predal aktualnemu predsedniku Petru Uršiču. Začetki organiziranega čebelarstva v dolini segajo v leto 1919, ko je bila 9. marca pri Slaparju v Lukovici ustanovljena čebelarska podružnica za brdski sodni okraj, iz katere izhajajo današnja ČD Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče. »Naši čebelarji so že 3. junija 1921 na občnem zboru v Petelinjah ustanovili lastno podružnico za območje tedanjih občin Dol Dolsko, Ihan, Kresnice in Velika vas, štela pa je 30 članov. A članstvo je upadalo in leta 1928 je ostalo le še osem članov. Po tistem letu o delu in obstoju društva ni zapisov. Le pokojnemu predsedniku Francu Mihelčiču se lahko zahvalimo, da je po ustnem izročilu še živečih članov popisal podatke o delovanju društva v obdobju 1928–1978. Tako vemo, da so takoj po drugi svetovni vojni nekateri najbolj zagnani ustanovili samostojno čebelarsko družino Dol Dolsko.«



Po letu 1978 spet razpolagajo s pisnimi dokumenti in beležijo povečanje aktivnosti novega upravnega odbora pod vodstvom Franca Mihelčiča. Tega leta so registrirali čebelarsko družino in jo naslednje leto zaradi spremembe zakona preimenovali v Čebelarsko društvo Dolsko. Prirejali so strokovne izlete in družabna srečanja, članstvo je v nekaj letih zraslo s 26 na več kot 60. Čebelarji so imeli okoli 800 čebeljih družin na območju domače občine in zunaj nje, leta 2002 pa so se pobratili s ČD Ljubljana Moste Polje in Barje.

Sodelovali so pri gradnji novega Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici, se zavezali, da bodo vzrejali in čebelarili samo s čebelami čiste kranjske pasme, in pristopili k sistemu zaščite slovenskega medu. Predstavljajo se na lokalnih kmečkih sejmih in spodbujajo ljudi k večji uporabi domačega medu in drugih čebeljih izdelkov. V Dolu, Dolskem in Senožetih prirejajo dneve odprtih vrat za osnovnošolce, jeseni organizirajo tradicionalni slovenski medeni zajtrk ter pripravljajo predavanja o življenju čebel za šole in vrtce.

Težko leto za čebele

»Ko se ozremo sto let nazaj in ugotovimo, da so bili med ustanovitelji čebelarske podružnice Krtina tudi naši predniki, smo lahko še bolj ponosni, da smo čebelarji. V tistih časih so bila polja bela zaradi ajde, nato so prišle druge, manj odporne rastline, ki so čebelarstvu prinesle tudi veliko slabega, tudi zaradi prevelike uporabe pesticidov. Zdaj se ajda vrača na naša polja, vedno pogosteje se zasajajo medovite rastline, ker je ljudem mar za okolje,« je poudaril predsednik ČD Dolsko Peter Uršič.

Dodal je, da vse le ni tako lepo: »Letos je za nas čebelarje žalostno leto; po ugodni pomladi čebelje družine brez naše pomoči ne bi preživele v tem deževju. Upamo na lepše vreme, da se bodo lahko najedle zunaj panjev brez našega hranjenja. Tokrat nam je v težki situaciji nasproti prišla tudi občina. Da je obdobje še bolj žalostno, je tu še obvestilo Slovenskih železnic, naj čebele zapremo v trikilometrski pas, saj bodo zatirali plevel z glikofosfati. Brez čebel ni življenja, ni opraševanja, ni sadja, ni cvetočih polj. Zavedati se moramo, da je čebela znanilka sprememb v okolju in da že najmanjša sprememba lahko pomeni katastrofo.«

Tradicija gre naprej

Kakor je poudarila Mojca Valenčak, mentorica čebelarskega krožka na OŠ Janka Modra, je malo društev in organizacij, ki se lahko pohvalijo s sto leti delovanja. Društvu se je zahvalila za čebelnjak pred šolo, čebelarjem pa zagotovila: »Ne bojte se, za čebelarsko prihodnost je poskrbljeno. Mladina ima interes in tradicija bo šla naprej.« H krožku se je namreč prijavilo kar 36 učencev, nekaj jih je sicer odnehalo, a tekmovanj se udeležuje kar 26 mladih; ti so se odlično odrezali na letošnjem 42. tekmovanju in srečanju mladih slovenskih čebelarjev v Beltincih.

Mladim čebelarjem so na dvorišču turistične kmetije Pr' Krač podelili priznanja za dosežke, preostalim članom in nečlanom so se s plaketami zahvalili za zasluge pri razvoju in podpiranju čebelarstva, podelili pa so tudi značke zvestobe članom z dolgoletnim stažem – med njimi jih je bilo več s 30-, 40- in celo 50-letnim članstvom.