TURISTIČNA TRIBUNA
FOTO: Smrtonosni morski sesalniki
Lakota in pohlep sta dejavnika, ki ljudi zapeljeta k uživanju prepovedanih sadežev – tudi za ceno življenja; eden takšnih so morske kumare dinga dinga na Madagaskarju.
Odpri galerijo
Velika kumara, visoka cena! Forografije: Vane D. Fortič
Morske kumare so med najbolj pogostimi morskimi živalmi. So sorodnice zvezd in ježkov. Zaradi svoje oblike jim pravimo tudi morske klobase. Italijani so jim nadeli erotičen izraz cazzomarino, morski lulček. Morske kumare, tudi brizgači, so različnih velikosti, barv in bradavic, hranijo pa se z mikroskopskimi organizmi ter drobci razpadlih rastlin in živali. Kot kakšni sesalniki za prah čistijo morsko dno, goltajo velike količine usedlin, filtrirajo organske snovi ter izločajo pesek in druge neuporabne snovi. Nekatere vrste naj bi na leto očistile več sto ton peska na kvadratni kilometer.
V vseh morjih jih živi okrog 1700 vrst. Od vse te množice jih je kakšnih osemdeset vrst užitnih. Stoletja so bile poslastica in zdravilo, v Aziji veljajo za visoko cenjeno specialiteto, še posebno med prebivalci Kitajske, Japonske, Malezije in Indije.
Do leta 2016 so pomenile zelo pomemben zaslužek zlasti ribičem na Madagaskarju, od koder so že leta 1920 začeli izvažati morske kumare dinga dinga v Azijo, tam so poznane pod imenom trepang. Sprva je bilo nabiranje družinska dejavnost, ki je od leta 1990 prerasla v pravo industrijo. Letne količine nabranih morskih kumar naj bi v 21. stoletju dosegale do 1000 ton na leto, ker so se odprli tudi evropski in drugi trgi.
Povpraševanje je stalno naraščalo zaradi splošnega prepričanja, da je jed, pripravljena iz morske kumare, močan afrodiziak. V kitajski kuhinji so posušene pakirane v okrašenih škatlah statusna hrana, ki jo uživajo ob posebnih priložnostih in postrežejo pomembnim gostom. Uporabljajo jih tudi v zahodni farmaciji. To so razlogi, da je po vsem svetu nastal prelov. Vse morske kumare, ki imajo danes največjo tržno vrednost, so na seznamu ogroženih vrst in je njihovo nabiranje po vsem svetu večinoma prepovedano ali omejeno.
Kljub prepovedi pa mnogi skrivoma to dejavnost nadaljujejo. Cena morskih kumar je danes astronomska, npr. pri kitajskem spletnem trgovcu Alibaba najdražje stanejo kar tisoč dolarjev za kilogram.
Zadnja leta je Afifova ekipa nabrala le še kakšnih 50 kosov na dan. Na barki lastnika, čigar last je bila tudi potapljaška oprema, so kumaram izvlekli drobovje in jim izcedili sluz. Potem so jih vrgli v slan krop. Ko so se napihnile in dobile lepo zaobljeno obliko, so jih še nasolili, sortirali po vrstah in bile so pripravljene za prodajo. Lastnik barke je ulov prodajal Kitajcem, ki so najpomembnejši člen v prepovedani verigi. Z Madagaskarja so jih na Kitajsko odpremljali v kontejnerjih, seveda so cariniki mižali na obe očesi.
Potapljaška oprema, jeklenke in regulatorji so bili zastareli, ne atestirani in njihova uporaba je bila smrtno nevarna. Ni pa to bila edina nevarnost za potapljače. Neznanje potapljaštva ter pohlep sta povzročila invalidnost ter celo smrt. »Potapljači so se potapljali do petdeset metrov globoko štirikrat na dan. Imel sem devet smrtnih primerov, štirje so postali invalidi. Slišal sem tudi za smrtonosni pohlep, ko se nekateri niso vrnili na površje, ker jim je drugi nabiralec onemogočil dihanje in odvzel ulov,« je razkril Afif.
Pa vas policija ni preganjala? »Trikrat so nas dobili, nam zaplenili potapljaško opremo in ulov, a smo nabiranje že čez nekaj dni spet nadaljevali.«
Latinski pregovor pravi Osel natovorjen z zlatom preskoči še tako visoko obzidje. Zato bodo morski sesalniki lahko preživeli le ob preganjanju divjih lovcev, predvsem pa z umetnim gojenjem, ki se je na Madagaskarju že začelo.
Kumare so različnih vrst.
V vseh morjih jih živi okrog 1700 vrst. Od vse te množice jih je kakšnih osemdeset vrst užitnih. Stoletja so bile poslastica in zdravilo, v Aziji veljajo za visoko cenjeno specialiteto, še posebno med prebivalci Kitajske, Japonske, Malezije in Indije.
Do leta 2016 so pomenile zelo pomemben zaslužek zlasti ribičem na Madagaskarju, od koder so že leta 1920 začeli izvažati morske kumare dinga dinga v Azijo, tam so poznane pod imenom trepang. Sprva je bilo nabiranje družinska dejavnost, ki je od leta 1990 prerasla v pravo industrijo. Letne količine nabranih morskih kumar naj bi v 21. stoletju dosegale do 1000 ton na leto, ker so se odprli tudi evropski in drugi trgi.
Povpraševanje je stalno naraščalo zaradi splošnega prepričanja, da je jed, pripravljena iz morske kumare, močan afrodiziak. V kitajski kuhinji so posušene pakirane v okrašenih škatlah statusna hrana, ki jo uživajo ob posebnih priložnostih in postrežejo pomembnim gostom. Uporabljajo jih tudi v zahodni farmaciji. To so razlogi, da je po vsem svetu nastal prelov. Vse morske kumare, ki imajo danes največjo tržno vrednost, so na seznamu ogroženih vrst in je njihovo nabiranje po vsem svetu večinoma prepovedano ali omejeno.
Kljub prepovedi pa mnogi skrivoma to dejavnost nadaljujejo. Cena morskih kumar je danes astronomska, npr. pri kitajskem spletnem trgovcu Alibaba najdražje stanejo kar tisoč dolarjev za kilogram.
Rešitev v gojenju
Afif je bil deset let vodja potapljačev, nabiralcev kumar dinga dinga. »Iskali smo jih na oddaljenih plitvinah, ker smo jih tam lahko nabrali več, pozneje tako daleč tudi zaradi ne pogoste policijske kontrole. Na morju smo ostali, osem potapljačev, trije mornarji, motorist in jaz do pet dni.«Skuhajo jih v slanem kropu.
Zadnja leta je Afifova ekipa nabrala le še kakšnih 50 kosov na dan. Na barki lastnika, čigar last je bila tudi potapljaška oprema, so kumaram izvlekli drobovje in jim izcedili sluz. Potem so jih vrgli v slan krop. Ko so se napihnile in dobile lepo zaobljeno obliko, so jih še nasolili, sortirali po vrstah in bile so pripravljene za prodajo. Lastnik barke je ulov prodajal Kitajcem, ki so najpomembnejši člen v prepovedani verigi. Z Madagaskarja so jih na Kitajsko odpremljali v kontejnerjih, seveda so cariniki mižali na obe očesi.
Potapljaška oprema, jeklenke in regulatorji so bili zastareli, ne atestirani in njihova uporaba je bila smrtno nevarna. Ni pa to bila edina nevarnost za potapljače. Neznanje potapljaštva ter pohlep sta povzročila invalidnost ter celo smrt. »Potapljači so se potapljali do petdeset metrov globoko štirikrat na dan. Imel sem devet smrtnih primerov, štirje so postali invalidi. Slišal sem tudi za smrtonosni pohlep, ko se nekateri niso vrnili na površje, ker jim je drugi nabiralec onemogočil dihanje in odvzel ulov,« je razkril Afif.
Pa vas policija ni preganjala? »Trikrat so nas dobili, nam zaplenili potapljaško opremo in ulov, a smo nabiranje že čez nekaj dni spet nadaljevali.«
Latinski pregovor pravi Osel natovorjen z zlatom preskoči še tako visoko obzidje. Zato bodo morski sesalniki lahko preživeli le ob preganjanju divjih lovcev, predvsem pa z umetnim gojenjem, ki se je na Madagaskarju že začelo.
Afif je vodil potapljače nabiralce.
