Glamping sredi pašnika

Zakonca Apolonija in Janez Kozman gospodarita na lepo urejeni ekološki kmetiji v Podkraju, imata pa tudi dopolnilno turistično dejavnost z bivanjem v glamping hišicah in doživetji v slikoviti okolici. »Gostom z veseljem predstavimo domačijo in domače živali. Bolj romantične duše se lahko razvajajo v leseni kadi, se odpravijo na sprehod po bližnjih travnikih in opazujejo sončni zahod. Tisti, ki oddih radi preživijo bolj aktivno, pa imajo na voljo veliko zanimivih kolesarskih in pohodniških poti. Neposredna okolica ponuja tudi raziskovanje Ponikovskega krasa, jame Pekel, etnografskega muzeja na Ponikvi in še marsikaj. Blizu sta tudi Žalec in Velenje,« nam v telegrafskem stilu doživljajske možnosti za goste predstavi Janez Kozman.

Kmetija ima ekološki certifikat že 16 let. »Imamo 10 hektarjev obdelovalnih površin in 10 hektarjev gozda. Glavni produkt je vzreja telet in prodaja svežega mesa – teletine,« še pove sogovornik. Apolonijo povprašamo o letošnji sezoni. »Specifična je, obrnjena. Tujcev skorajda ni, lani jih je bilo več kot 60 odstotkov, je pa zato letos 95 odstotkov Slovencev, zlasti mladih parov, ki imajo tukaj mir in uživajo v naravi. K tolikšnemu obisku Slovencev so svoje nedvomno prispevali turistični boni in koronavirus, saj se je marsikdo odločil dopustovati v domovini,« poudari Apolonija med glamping hišicami sredi travnika nad domačijo.
 

Ob Savinji

Ob Savinji pri Šeščah so v glamping nadgradili Zupanc plac, ki od leta 1989 slovi kot unikatni športno-rekreacijski center za prirejanje zabav, piknikov, sproščenih poslovnih kosil in teambuldingov v osrčju Savinjske doline. V oči najprej padejo ličen bazen, ki je dvignjen nad površine za kampiranje, in domiselno urejene prhe, skrite za leseno ogrado ob njem.
Lastnik več kot 1,5 hektarja velikega posestva z vsemi objekti je Rudi Zupanc, nekdanji igralec Odbojkarskega kluba SIP Šempeter.

»Za tovrstno ponudbo smo se odločili pred dvema letoma, ker smo videli, da je glamping velik potencial, saj v Savinjski dolini ni bilo nič podobnega. Osnovne kapacitete smo imeli že pripravljene in utečene, dodali smo bazen in spalne zmogljivosti. Letos je kar 95 odstotkov slovenskih gostov, zaradi koronavirusa smo imeli precej odpovedi iz tujine; realizirali smo prihod le štirih tujih družin,« je pojasnil Zupanc. »Gostom ponudimo za bivanje hmeljski glamping kočuro ali šotor, uporabo skupne kuhinje ter hladilnikov za pripravo obrokov, tudi zajtrk po dogovoru, na razpolago imajo bazen ter aktivnosti po želji.« Zupanc upa, da se bodo slovenski gostje vračali, tudi ko bodo normalne turistične razmere.

»Mislim, da so letos spoznali, da imajo v Sloveniji in s tem tudi v naši dolini veliko možnosti za prijetno dopustovanje in da tega ne ponujajo le hrvaška obala in druge turistične destinacije. Upam, da si bomo naredil dobro reklamo za naprej in da ne bomo odvisni od tujih gostov,« še poudari Zupanc.
 

Uživanje pod gradom

Kamp Podgrad Vransko so odprli junija 2018. Leži v vasi Prapreče pri Vranskem. Parcele so namenjene parkiranju avtodomov in počitniških prikolic, šotoristom pa je na voljo travnata površina blizu ribnika, v katerem se poleti lahko kopate, tam so tudi glamping hišice. Kamp je izhodišče za številne sprehode in kolesarske izlete, ogledate si lahko muzej motociklov Grom, ki je oddaljen le 500 metrov.


»Kompleks je namenjen kampiranju in prenočevanju, tudi naša prejšnja stanovanjska hiša, v kateri smo uredili tri apartmaje, enega za štiri osebe in dva za dve. V glamping ponudbi imamo šest lesenih hišic z dvema ležiščema, 12 parcel za avtodome in dovolj prostora za taborjenje v šotorih,« pove Renata Vinčec, lastnica in deklica za vse.

»Ko smo začeli, je bilo kar zadovoljivo, lanska sezona je bila že zelo dobra, letos pa ni veliko tujcev, je pa zato več slovenskih gostov v glamping hišicah, manj pa v apartmajih. Skoraj vse rezervacije tujcev so bile odpovedane, rešujejo turistični boni in večji obisk Slovencev. Kljub vsemu je do zdaj to le dobra polovica lanskega obiska.« Iz kampa je lep pogled na cerkev Tabor in graščino Podgrad, ki ima zanimivo zgodovino.