VRT
Glava na toplem, noge na hladnem
Srobota ni težko vzgajati, vendar le, če mu najdemo ustrezen prostor; sadimo ga lahko vse leto, najbolje jeseni, ko ima zemlja primerno temperaturo.
Odpri galerijo
Sroboti ali klematisi so primerni za razkošne okrasitve. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Sroboti spadajo med najpogostejše cvetoče rastline na naših okrasnih vrtovih. Ni čudno, saj navdušujejo s prečudovitimi cvetovi različnih barv in oblik, od temno vijoličnih prek vseh odtenkov rožnate pa vse do belih. Govorimo o okrasnih srobotih, seveda, teh je znanih več kot 300 vrst, poznamo pa tudi navadnega, ki cveti belo ali rumenkasto in je slovenska avtohtona vrsta.
V maju in juniju zacveti po gozdovih in njihovem obrobju, lahko ga seveda gojimo tudi na vrtu. Cvetovi so veliki od dveh ali treh do petnajst centimetrov, po obliki so zvezdasti ali zvonasti. So vzpenjalke, zato so izjemno primerni za okrasitev pergol, zidov, ki jih želimo skriti, ograj in kakšnih manjših objektov, na primer vrtne ute. Zrastejo nekaj metrov v višino, s čudovitimi cvetovi pa se ozaljšajo poleti.
Sadimo jih lahko skoraj vse leto, kakor lahko kupimo sadike v loncu. Idealen čas za sajenje je septembra in oktobra, ko je temperatura tal med 15 in 20 stopinjami, kar je optimalno, da se rastline ukoreninijo. Srobot brez težav preživi zimo na prostem, tudi jesenske sadike. Praviloma bo rastlina cvetela že prvo leto po saditvi, da se bodo dobro utrdile in polno zacvetele, pa potrebujejo dve ali tri leta.
Izberemo mu sončno lego, tla ima rad bogata s humusom, pri čemer si zapomnimo pravilo, da ima glavo rad na toplem, noge pa na hladnem. Zato poskrbimo, da zemlja okoli ne bo prazna, okoli zasadimo na primer pokrovne rastline ali položimo zastirko. Sadike lahko kupimo v vrtnariji, sadimo ga s koreninsko grudo. V izkopano jamo nasujemo najprej nekaj materiala za drenažo, da bo voda lahko odtekala, potem pa plast rahle zemlje, ki jo malce potlačimo in nanjo položimo sadiko.
Zasijemo in potlačimo ter dobro zalijemo, zemljo okoli rastline pa zastremo. Pognojimo šele spomladi. Ker je srobot plezalka, mu namestimo oporo oziroma ga posadimo ob ograjo, pergolo in podobno. Najboljšo oporo naredimo iz vodoravno in navpično prepletenih letev, tako da dobimo mrežo. Vsako leto ga obrežemo, kako, je odvisno od vrste rastline. Zgodaj cvetoče vrste, ki cvetijo na lanskih poganjkih, obrezujemo po cvetenju, tako da odstranimo odmrle cvetove in poganjke. Jeseni režemo poznocvetoče vrste, ki so cvetele na letošnjih poganjkih.
Vijola, beli ali nekaj vmes
V maju in juniju zacveti po gozdovih in njihovem obrobju, lahko ga seveda gojimo tudi na vrtu. Cvetovi so veliki od dveh ali treh do petnajst centimetrov, po obliki so zvezdasti ali zvonasti. So vzpenjalke, zato so izjemno primerni za okrasitev pergol, zidov, ki jih želimo skriti, ograj in kakšnih manjših objektov, na primer vrtne ute. Zrastejo nekaj metrov v višino, s čudovitimi cvetovi pa se ozaljšajo poleti.
Sadimo jih lahko skoraj vse leto, kakor lahko kupimo sadike v loncu. Idealen čas za sajenje je septembra in oktobra, ko je temperatura tal med 15 in 20 stopinjami, kar je optimalno, da se rastline ukoreninijo. Srobot brez težav preživi zimo na prostem, tudi jesenske sadike. Praviloma bo rastlina cvetela že prvo leto po saditvi, da se bodo dobro utrdile in polno zacvetele, pa potrebujejo dve ali tri leta.
Izberemo mu sončno lego, tla ima rad bogata s humusom, pri čemer si zapomnimo pravilo, da ima glavo rad na toplem, noge pa na hladnem. Zato poskrbimo, da zemlja okoli ne bo prazna, okoli zasadimo na primer pokrovne rastline ali položimo zastirko. Sadike lahko kupimo v vrtnariji, sadimo ga s koreninsko grudo. V izkopano jamo nasujemo najprej nekaj materiala za drenažo, da bo voda lahko odtekala, potem pa plast rahle zemlje, ki jo malce potlačimo in nanjo položimo sadiko.
Sadike kupimo in srobot posadimo s koreninsko grudo.
Zasijemo in potlačimo ter dobro zalijemo, zemljo okoli rastline pa zastremo. Pognojimo šele spomladi. Ker je srobot plezalka, mu namestimo oporo oziroma ga posadimo ob ograjo, pergolo in podobno. Najboljšo oporo naredimo iz vodoravno in navpično prepletenih letev, tako da dobimo mrežo. Vsako leto ga obrežemo, kako, je odvisno od vrste rastline. Zgodaj cvetoče vrste, ki cvetijo na lanskih poganjkih, obrezujemo po cvetenju, tako da odstranimo odmrle cvetove in poganjke. Jeseni režemo poznocvetoče vrste, ki so cvetele na letošnjih poganjkih.
