Gnezdenja ptic ne smemo motiti

Prvega marca se je začelo obdobje, ko je zaradi gnezdenja ptic po zakonu o divjadi in lovstvu prepovedano sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih.

Do 1. avgusta je prepovedano sekati tudi zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja. Čeprav so za kršitelje predvidene precej visoke globe (za pravne osebe od 2100 do 12.550 evrov, za fizične od 420 do 1200 evrov), mnogi tega ne spoštujejo in vse pokosijo ali požagajo dobesedno do golega.
 

Zaraščanje zemljišč

V Notranjskem regijskem parku, kjer od konca leta 2017 poteka evropski projekt Kras.re.vita (trajal bo do 30. septembra leta 2021), pa imajo povsem druge težave. Zaradi opuščanja kmetovanja so se v zadnjih 40 letih na območju Cerkniškega jezera bazična nizka barja tako zarasla, da so že bolj podobna gozdu. Najslabše stanje je na območju Dujic, kjer so posamezna zemljišča skoraj povsem zaraščena s smreko, navadno krhliko in rdečim borom. Nekdanjih suhih travnikov in zamočvirjenih površin skorajda ni več. Ker je strojna košnja možna le nekaj dni v letu, saj se tla pod težko kmetijsko mehanizacijo udirajo, sodelavci projekta lesno zarast lahko pozimi večinoma odstranjujejo le ročno.

Kljub opisanemu pa kmete opozarjajo, naj pri spomladanskih opravilih v naravi ne motijo ptic s Cerkniškega jezera, ki se pripravljajo h gnezdenju. Najbolj so izpostavljeni redek in ogroženi škrlatec, pisana penica in rjavi srakoper. V lanskem popisu pisane penice so namreč naleteli le še na enega pojočega samca. Da bi možne nepremišljene posege v naravi omejili, so na Planinskem polju in Cerkniškem jezeru lani odkupili kar 82 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih bodo urejali strokovno in do ptic ter drugih živali prijazno.

Notranjski park je tako povečal površine, na katerih bo pelo vedno več koscev in kjer se bodo spet lahko bohotile rastline vlažnih travnikov. Na Planinskem polju, kjer glavno grožnjo preživetju redkih in ogroženih vrst predstavlja vse intenzivnejše kmetovanje (gnojenje, košnja večkrat na leto), pa se bo ta nevarnost močno zmanjšala.
 

Dokumentarni film

V okviru projekta nastaja dokumentarni film pod taktirko Mateja Vraniča, znanega naravoslovnega fotografa in snemalca. Lani so spomladi in poleti podnevi snemali travnike z bogato floro, ponoči pa šteli kosce, skrivnostne ptice Planinskega polja. Pozno poleti so posneli pravilen način košnje, v zvoniku cerkve sv. Marjete kolonijo navadnih netopirjev ter posebnosti in lepote Planinske jame. Dokumentarec bo imel ključno vlogo pri ozaveščanju domačinov in obiskovalcev o pomembnosti ohranjanja endemitov in pomembnih življenjskih prostorov na Planinskem polju ter njegovih geomorfoloških posebnostih.


Lani so obnavljali staro strugo potoka Stržen na območju Ključev (projekt Life Stržen) in Belem bregu (projekt Kras.re.vita), avgusta prvič izvedli košnjo zemljišč na Planinskem polju, ki jih je odkupila občina Postojna, septembra v Planini izpeljali mednarodno noč netopirjev, ob 14 večjih in manjših izvirih uredili pot, ki jo bodo do letošnjega poletja opremili še z interpretacijskimi in usmerjevalnimi količki.