Goba dvigne asfalt

Pred dnevi smo našli nekaj zares zanimivih gob, tudi mestnega kukmaka (Agaricus bitorquis), ki zadnje čase ni več tako pogost, saj ga nisem našla že nekaj let. In ko ga najdeš, je veselje še večje.

Bitorquis je tej gobi dal ime Lucien Quélet leta 1883 in jo imenoval Psalliota bitorquis. Italijanski mikolog Pier Andrea Saccardo jo je leta 1887 preselil v zdajšnji rod Agaricus, kukmaki. Latinska beseda bitorquis pomeni »z dvema ovratnikoma«, saj ima goba dva obročka, eden je ostanek tančice, ki je pokrivala mlade lističe, drugi pa ostanek ovojnice v dnišču. Ko se oba raztrgata, se razdelita po steblu, eden višje pod klobukom, drugi nižje na steblu.

Klobuk, ki je zelo debel in čvrst, ima premer od tri do 10 centimetrov. Mlad je zvončaste oblike, dolgo ostane spodvihan, pozneje se odpre in je rahlo izbočen. Površina je belkasta do sivo rumenkaste barve in velikokrat razpokana. Včasih z roba klobuka visijo ostanki zastirala. Lističi so ozki, mladi bledo rožnate barve, pozneje potemnijo do temno rjave. So gosti in tanki, ostrinka lističa je vedno svetlejša. Mladi so pokriti z zastiralom.

Bet je do šest centimetrov visok in do 2,5 centimetra debel, valjaste oblike in zelo trd. Proti dnišču se stanjša. Na steblu ima zgornji obroček, ki je ostanek zastirala, in je na zgornji strani nažlebkan, spodnji obroček je ostanek ovojnice in je obrnjen navzgor. Bet je čvrst in poln, nad zastiralcem je gladek, pod njim rjavkasto luskast. Na dotik hitro pordeči. Najprej je poln, nato postane votel. Globoko je zakopan v zemljo.

Meso je belo do svetlo rožnato, na prerezu takoj pordeči, predvsem v klobuku in zgornjem delu beta. Vonj je prijeten, morda malo kiselkast, po sadju oziroma lesu. Tudi okus je prijeten. Goba je relativno pogosta, zdaj je ni več toliko zaradi prevelikega prometa. Nekoč je rasla na domačem dvorišču, iz trde zemlje, in čudili smo se, kako lahko pribode iz takšne trdote. Ta goba je zmožna zrasti tudi izpod asfalta, dobesedno dvigne ga in izraste.


Raste od maja do oktobra v listnatih gozdovih, po parkih, ob cestah, poteh in, kot že rečeno, tudi izpod asfalta. Goba je užitna in dobra, ker pa rada raste tudi na parkirnih prostorih in na ali ob cestah, je ni priporočljivo nabirati, saj vsebuje škodljive pline iz avtomobilov. Vsebuje tudi rakotvorno substanco agaritin: študije so na 24 vrstah kukmakov, kukmakovcev in dežnikaric namreč potrdile vsebnost tega toksina. K sreči ga, na veselje gobjih gurmanov, 90 odstotkov razpade s termično obdelavo (kuhanjem, pečenjem …). In ker jih ne uživamo surovih, se ni prav hudo bati, da bi se zastrupili z navadnimi kukmaki ali dežnikaricami.


Vseeno pa priporočam, da gobe uživate zmerno, saj so nekatere težko prebavljive. In ne pozabite: nabirajte le tiste vrste, ki jih sami zelo dobro poznate.