Goba, ki preživi blage zmrzali

Pozna lijevka (nekoč livka) raste pozno jeseni in jo trenutno nekateri gobarji na veliko nabirajo. Leta 1872 je francoski mikolog Lucien Quelet to vrsto iz rodu Agaricus prenesel v rod Clitocybe in jo poimenoval Clitocybe geotropa. Danes je ponovno spremenila rod v Infundibulicybe (lijevke) in se imenuje Infundibulicybe geotropa, pozna lijevka.

Je precej pogosta goba, ki pa je ne poznajo vsi nabiralci. Je markantno velika in pogosto raste v velikem številu na enem mestu, najraje v vrstah ali v vilinskih krogih. Raste v redkih gozdovih, predvsem na jasah, travnatih obronkih, le pozno v jeseni. Je ena redkih gob, ki lahko preživijo blage zmrzali, od –5 do –8 stopinj Celzija, tako zamrznjena lahko preživi vse do konca decembra.


Klobuk je velik, 15 cm premera (tudi do 20); najprej je grbast, pozneje se zravna, na sredini postaja vse bolj lijakast, na sredini lijaka pa ostane vidna grbica. Rob je dolgo spodvihan, pozneje se rad zaviha navzgor. Površina je gladka in okraste do svetlo rjavkaste barve. Lističi trosovnice so mladi beli, pozneje postanejo bolj okrasti. So debeli, razmaknjeni in z vmesnimi krajšimi lističi; dolgi, priraščeni na bet in potekajo nekoliko po njem navzdol. Ta je do 15 cm visok, najprej svetlejši od klobuka, pozneje, ko dozori, pa je prav tako oker oziroma svetlo rjav. Je valjast, raven in poln in se razširi proti dnišču, ki je belo opredeno. Meso je belkasto, elastično, brez posebnega okusa in običajno vonja po grenkih mandljih. Goba je užitna in primerna za vse vrste jedi. Najboljša je mlada, ker je pozneje precej žilava. Podobna vrsta je rjavkasta lijevka, ki pa je precej manjša.

Čeprav je zunaj mraz, pa v gozdu in na obronkih gobe še zmeraj poganjajo. Če nobene ne poznate, jih pustite rasti, hvaležne vam bodo, da ste jim omogočili razmnoževanje še naprej. Nabirajte le tiste, ki jih sami dobro poznate!