PROJEKT
Gore za nevrorazlične
Nova akcija Planinske zveze Slovenije za osebe s posebnimi potrebami; pandemija prestavila začetek pohodov.
Odpri galerijo
Gibalno ovirani bodo letos naskakovali deset novih vrhov.
Vsak ne more osvojiti Triglava, kaj šele Škrlatice. A če te pri osvajanju zahtevnih vrhov ustavita slabša telesna pripravljenost ali strah pred višino, potem usmerimo pogled proti manj zahtevnim vzponom, pri katerih pa naše veselje ob gibanju v naravi ne bo nič manjše in vzklik na vrhu nič manj radosten. Planinstvo je torej primerno za vse. Za bolje in slabše telesno pripravljene. Za bolj ali manj športne.
Pa tudi za gluhe, slepe in gibalno ovirane, so prepričani v odboru Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami; zgolj nekoliko drugačne prilagoditve so potrebne kot za klasičnega planinca. Takšno razmišljanje so spremenili v uspešne in dobro sprejete akcije, pri katerih ni poudarek na posameznikovih ovirah, pač pa v skupni želji po gibanju, druženju in vključenosti.
Zato letos nadaljujejo že uveljavljene akcije Gibalno ovirani gore osvajajo, Gluhi strežejo v planinskih kočah, Slepi in slabovidni osvajajo vrhove ter Slepi/slabovidni planinci po Slovenski planinski poti (SSP po SPP), dodali pa so še novo Skupaj v hribe – Nevrorazlični AMA. Lepote, blagodejne učinke in pestre dogodivščine v slovenskih gorah bodo približali še nevrorazličnim posameznikom in razbili še en stereotip. Pokazali, da avtizem, motnje v duševnem razvoju in ADHD (to pomeni kratica AMA) niso prepreke za polno, aktivno in družabno doživljanje gora.
Odbor Planinstva za invalide za letos načrtuje 33 pohodov, pri nekaterih bodo združevali več skupin. V grobem računajo na okoli 100 planincev na izlet. »Upoštevamo tudi, da nekateri potrebujejo osebne spremljevalce, invalidske vozičke pomagata navkreber vleči dve osebi, slepim spremljevalci nadomestijo oči in jim govorijo, kdaj skloniti glavo, kdaj prestopiti skalo, ob tem pa še čim bolj doživeto opisati okolico.
Pogosto pa na pohode pridejo kar celotne družine,« pravi Marjeta Čič, kar poskrbi tudi za medgeneracijsko živahnost, od radovednih malčkov še v vozičkih do upokojencev, ki so že presegli osemdesetico. »Že lani smo zaradi epidemije po posvetu z NIJZ na pohodih ustvarjali manjše pohodniške mehurčke znotraj skupine.« Tega se bodo držali tudi letos – ko bodo lahko obuli pohodne čevlje, saj jim je koronavirus že prekrižal načrte za nekaj pohodov v začetku aprila. Upajo, da bodo vsaj maja lahko pošteno začeli in do jeseni vse načrtovano spravili pod streho.
Letošnja novost so torej inkluzivni pohodi za nevrorazlične, ki ob gibanju omogočajo tudi spoznavanje narave in novih krajev, nadvse pomemben pa je še vidik učenja za življenje. »Nekatere osebe z avtizmom je treba čim bolj natančno pripraviti na izlet. Vsaka nepričakovana stvar, tudi če, denimo, v koči namesto pričakovane jote dobijo ričet, jim lahko poruši notranje ravnovesje. Spet drugim je velikanski izziv, kako se bodo znašli v množici neznanih ljudi,« poudari Čičeva, kako podrobno se posvetijo vsakemu posamezniku.
»Poskrbeli bomo za inkluzivno, zabavno in varno pot do cilja, na vrhu pa raznoliki program.« Kajti medtem ko bodo nekateri vsekakor želeli na vrhu le uživati v sončku, kramljati in počivati, spet drugi potrebujejo dodatno animacijo. Za to bodo poskrbeli z delavnicami s senzornimi pripomočki, telovadbo za možgane, z mini poligonom, kot nadvse pozitiven se vselej izkaže kotiček za umirjanje s sedalnimi vrečami, pri izbranih pohodih pa jih bo pri koči pričakala mobilna svetovalnica, kamor se bodo lahko obrnili z dilemami in vprašanji, kako pristopiti k določenim težavam ter izzivom.
Če bodo planinski domovi normalno odprti, bodo gluhi letos stregli v 11 kočah. FOTOgrafije: Pzs
Pa tudi za gluhe, slepe in gibalno ovirane, so prepričani v odboru Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami; zgolj nekoliko drugačne prilagoditve so potrebne kot za klasičnega planinca. Takšno razmišljanje so spremenili v uspešne in dobro sprejete akcije, pri katerih ni poudarek na posameznikovih ovirah, pač pa v skupni želji po gibanju, druženju in vključenosti.
V petih letih, morda še prej, imajo v načrtu končati obsežen projekt spletnega prikaza poti, ki so dostopne invalidnim osebam. V številkah pomeni to okoli 340 poti, od tega 100, ki so dostopne tudi ljudem na vozičku. Ob koordinatah morajo priskrbeti tudi natančne opise, dostopnost planinskih koč, kje so zadnje možnosti toalet ipd. »Seveda so to lažje in krajše planinske poti, da bo aplikacija uporabna tudi za starejše in druge, ki svet planin šele spoznavajo.«
Zato letos nadaljujejo že uveljavljene akcije Gibalno ovirani gore osvajajo, Gluhi strežejo v planinskih kočah, Slepi in slabovidni osvajajo vrhove ter Slepi/slabovidni planinci po Slovenski planinski poti (SSP po SPP), dodali pa so še novo Skupaj v hribe – Nevrorazlični AMA. Lepote, blagodejne učinke in pestre dogodivščine v slovenskih gorah bodo približali še nevrorazličnim posameznikom in razbili še en stereotip. Pokazali, da avtizem, motnje v duševnem razvoju in ADHD (to pomeni kratica AMA) niso prepreke za polno, aktivno in družabno doživljanje gora.
Odbor Planinstva za invalide za letos načrtuje 33 pohodov, pri nekaterih bodo združevali več skupin. V grobem računajo na okoli 100 planincev na izlet. »Upoštevamo tudi, da nekateri potrebujejo osebne spremljevalce, invalidske vozičke pomagata navkreber vleči dve osebi, slepim spremljevalci nadomestijo oči in jim govorijo, kdaj skloniti glavo, kdaj prestopiti skalo, ob tem pa še čim bolj doživeto opisati okolico.
Pohodi so dolgi do 4 kilometre, običajno uro ali uro in pol hoje v eno smer.
Pogosto pa na pohode pridejo kar celotne družine,« pravi Marjeta Čič, kar poskrbi tudi za medgeneracijsko živahnost, od radovednih malčkov še v vozičkih do upokojencev, ki so že presegli osemdesetico. »Že lani smo zaradi epidemije po posvetu z NIJZ na pohodih ustvarjali manjše pohodniške mehurčke znotraj skupine.« Tega se bodo držali tudi letos – ko bodo lahko obuli pohodne čevlje, saj jim je koronavirus že prekrižal načrte za nekaj pohodov v začetku aprila. Upajo, da bodo vsaj maja lahko pošteno začeli in do jeseni vse načrtovano spravili pod streho.
Letošnja novost so torej inkluzivni pohodi za nevrorazlične, ki ob gibanju omogočajo tudi spoznavanje narave in novih krajev, nadvse pomemben pa je še vidik učenja za življenje. »Nekatere osebe z avtizmom je treba čim bolj natančno pripraviti na izlet. Vsaka nepričakovana stvar, tudi če, denimo, v koči namesto pričakovane jote dobijo ričet, jim lahko poruši notranje ravnovesje. Spet drugim je velikanski izziv, kako se bodo znašli v množici neznanih ljudi,« poudari Čičeva, kako podrobno se posvetijo vsakemu posamezniku.
Slepim spremljevalci nadomestijo oči in jim govorijo, kdaj skloniti glavo, kdaj prestopiti skalo.
»Poskrbeli bomo za inkluzivno, zabavno in varno pot do cilja, na vrhu pa raznoliki program.« Kajti medtem ko bodo nekateri vsekakor želeli na vrhu le uživati v sončku, kramljati in počivati, spet drugi potrebujejo dodatno animacijo. Za to bodo poskrbeli z delavnicami s senzornimi pripomočki, telovadbo za možgane, z mini poligonom, kot nadvse pozitiven se vselej izkaže kotiček za umirjanje s sedalnimi vrečami, pri izbranih pohodih pa jih bo pri koči pričakala mobilna svetovalnica, kamor se bodo lahko obrnili z dilemami in vprašanji, kako pristopiti k določenim težavam ter izzivom.
