Gozd ponuja plodove: šipkove jagode oznanjajo jesen
Prišla je koledarska jesen in z njo severni vetrovi ter hladna zračna masa, zaradi česar so se ponoči temperature zraka ponekod spustile pod ničlo, v hladnejših območjih in mraziščih celo pod –3 °C. Nedelja je po kratkem premoru po obilnih padavinah v sredini septembra spet prinesla dež, na jugu in zahodu tudi nevihte z nalivi. Padavine vztrajno napajajo dolgo prazne struge in presušena tla.
Strup salamandrin vpliva na centralni živčni sistem.
Že prva obilna padavinska epizoda v sredini septembra je ponekod prinesla več kot 300 mm dežja in ponovne padavine tam niso bile ravno dobrodošle. Najmanj dežja je takrat padlo v Prekmurju ter na Goriškem, na Krasu in v slovenski Istri, le od 25 do 60 mm. V drugi pošiljki so najbolj narasle reke v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. V nedeljo so gorela opozorila zaradi poplavljanja meteornih in razlivanja hudourniških voda predvsem na širšem Primorskem in Notranjskem, v osrednji Sloveniji ter v porečjih Krke in Kolpe.
Suša prizadela pridelek
Manj ugodno je vnovično deževje za izvajanje zadnje tretjine trgatve. K sreči so marsikje grozdje že pospravili, kjer pa še ni dozorelo, se je zaradi dežja in padca temperatur upočasnil tempo dozorevanja. Napovedi za letnik so dobre.
Dež je ponekod povzročil težave pri obiranju sadja. Sadjarska stroka ugotavlja, da je v večjem delu regij suša močno prizadela pridelek. Po ocenah bo ta manjši za od 30 do 80 odstotkov pri večini sadnih vrst, odvisno od regije, lege in tal. Podražila se je tudi pridelava, več je industrijskega sadja za predelavo.
Letos se je dozorevanje šipka zaradi suše in vročine začelo nekoliko bolj zgodaj kot običajno.
Obilne padavine so povzročile prekomerno debeljenje plodov, kar lahko vpliva na slabše skladiščne sposobnosti plodov in delež fizioloških bolezni. Kljub hladnim jutrom so topli popoldnevi pred ponovno pošiljko dežja omogočali obarvanje plodov poznih sort. Neugodne vremenske razmere so slaba popotnica za diferenciacijo rodnih brstov v naslednji sezoni, ta se namreč začne že junija. Treba bo zelo previdno izvajati tehnološka opravila v pozni jeseni, na primer rez vrhov, uravnavanje pH-tal itd.
Močeradov ples
Dež je na plan povabil močerade. Navadni močerad je razširjen po vsej Sloveniji, živi v območjih pod gozdno mejo, v senčnih in vlažnih okoljih ter v bližini potokov, bogatih s kisikom. Najraje se zadržuje v listnatih in mešanih gozdovih, kjer se lahko skrije med listje na tleh, pod kamni, v špranjah ob koreninah dreves, kamor samice odlagajo ličinke. Odrasli močeradi večino življenja preživijo na kopnem, tam se tudi razmnožujejo. Samica ličinke, ki že imajo škrge in okončine, izleže v vodo gozdnih potočkov, kjer v šestih mesecih poteka preobrazba v odraslega močerada.
Močerad je aktiven ob dežju ali ponoči ter v obdobjih, ko je ozračje dovolj vlažno. Njegova povprečna življenjska doba je več kot dvajset let. Ima značilne na črni podlagi živo rumene lise, ki druge živali opozarjajo, da je strupen. S strupeno sluzjo, s katero se prekriva, se brani pred plenilci, kot so ježi, lisice in ptice plenilke. Strup se imenuje salamandrin in vpliva na centralni živčni sistem.
Nevaren je tudi za pse. Posledice zastrupitve s salamandrinom so bruhanje, krči, paraliza dihalnih mišic. Veterinarji svetujejo, da ob zaužitju psu z vodo izperemo gobček in takoj poiščemo veterinarsko pomoč. Človek ob zunanjem dotiku močeradove sluzi utrpi draženje kože in oteklino, ki načeloma izgine sama.
Rdeča pasja roža
Gozd ponuja jesenske plodove. Marsikje se na pašnikih ali ob robovih gozdov, živih mejah, v grmovju ali na skalnatih pobočjih šopirijo zrele jagode šipka, kar naznanja fenološki zgodnji začetek jeseni. Šipek, divja roža ali pasja roža je precej pogost in razširjen grm skoraj po vsej Evropi. Cveti od maja do junija, dozori pa v septembru ali oktobru. Plodovi so gladki in svetleče rdeči. V plodu so oreški, mali in trdi plodovi s po enim semenom. Letos se je dozorevanje zaradi suše in vročine začelo nekoliko bolj zgodaj kot običajno.
Šipek vsebuje vitamin C, veliko sladkorja, tako da je v zgodnji zimi tudi hrana za ptice. Kot zanimivost – pasja roža se imenuje, ker se je včasih lubje korenine uporabljalo proti ugrizu pobesnelih psov. Med drugo svetovno vojno so iz plodov šipka pripravljali sirup, ki je preprečeval nastanek skorbuta, pomanjkanja vitamina C. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov ima šipkovo olje antiage učinek. Šipek lahko uporabimo za pripravo čežane, ki ni le okusna, temveč ima tudi močne zdravilne lastnosti. Pripravimo lahko tudi marmelado ali čaj.
