JESEN
Gozd se barva
V vetru se je vrtinčilo prvo odpadlo jesensko listje, z dreves je sklestilo tudi prve ježice kostanja.
Odpri galerijo
Gozdovi počasi dobivajo odtenke jeseni, čeprav še vedno prevladuje zelena. FOTO: Thomas Kloc/Getty Images
V zadnjih dneh nas je razveseljevalo prijetno, skoraj poletno vreme, temperature zraka so ponekod zlezle čez 25 °C. Topli dnevi so posušili tla v regijah, kjer je v preteklem tednu padlo količinsko malo dežja, in očitno se od sušnih razmer še nismo poslovili. Napovedano spremenljivo vreme v zadnjem septembrskem tednu bo mogoče stanje nekoliko omililo. Obilnejših padavin sicer ni na vidiku vse do začetka oktobra, ko kaže na hladnejše in mokro vreme.
Suho je tudi v gozdu, kjer dežne kaplje težje prodrejo skozi krošnje dreves. V zadnjih dneh se je v vetru vrtinčilo prvo odpadlo jesensko listje. Z dreves je sklestilo tudi prve ježice kostanja. Gozdovi počasi dobivajo odtenke jesenskih barv, čeprav še vedno dominira zelena. Z nižanjem temperature se biokemični procesi v listih upočasnjujejo. Klorofil in druge snovi se po prevodnih poteh prenesejo iz listov v druge dele rastlin, v veje in debla, kjer se skladiščijo. Rumena in oranžna barvila, ki so v listih poleg klorofila, se ne razkrojijo. Kako hitro poteka jesensko obarvanje listja, je odvisno od več dejavnikov.
Nekatere drevesne vrste rumenijo zgodaj, druge precej pozneje. V slovenskih gozdovih se najprej obarvata javor in divji kostanj, tudi lipa in lipovec zgodaj spremenita barvo. Po dolgoletnih podatkih fenoloških opazovanj Arsa lipa v povprečju jesensko porumeni v prvi polovici oktobra, breza pa na začetku druge polovice oktobra. V zadnji tretjini oktobra pride na vrsto bukev.
Čas jesenskega rumenenja se v posameznih letih spreminja. V listih nekaterih drevesnih vrst se jeseni tvorijo tudi rdeča barvila, ki jih imenujemo antociani. Tvorbo rdečih barvil pospešujejo zlasti nizke nočne temperature. Zato se višje ležeči gozdovi bolj pisano obarvajo kot gozdovi v krajih z blagim podnebjem. Intenzivnejše so jesenske barve v sušnih jesenih, ko toplim dnevom sledijo hladne noči. Najbarvitejše pa se drevje obarva, kadar se babje poletje zavleče krepko v oktober.
Če list odleti z drevesa, pomeni, da je na mestu, kjer se listni pecelj stika z vejo, ob koncu poletja razvil celice, ki jeseni oplutenijo in olesenijo. Vez med živo vejico in listom se dokončno pretrga, list odmre in veter ga odtrga. Vodotopna rdeča barvila izpira dež, zato tudi rumeni listi porjavijo.
Suho vreme je bilo ugodno za izvajanje trgatev in pobiranje drugih pridelkov ter košenj. V podravski vinorodni deželi navajajo, da je zdravje grozdja ugodno, količinsko pa pričakujejo od 20 do ponekod 40 % manj pridelka.
Vzrok je bil v pozebi, pogosti toči, suši in vročini. Napovedane padavine, če so rahle, trgatvi ne škodijo. S tehnološkimi postopki vinogradniki vplivajo na izboljšanje lastnosti grozdja in posredno na aromo vina; z zatravljenimi vinogradi zadržujejo vlago v tleh, z listno površino trt senčijo grozdje, da ne pride do ožigov in se arome primerno razvijejo. Trgatev najlepše poteka, če je vse grozdje zdravo in dozorelo, kar pa je prej izjema kot pravilo.
Nagnite in poškodovane grozdne jagode je treba zavreči ali predelati posebej, zelene pa izločiti. Mošt iz grozdja slabše kakovosti obdelamo posebej, po navadi ga izboljšamo z enološkimi posegi. Obiranju so se poleg trgačev marsikje pridružile žuželke, še posebno ose.
Manj zadovoljni so s pridelkom hmeljarji, saj jim jo je vreme precej zagodlo med vegetacijsko sezono. Največ težav je povzročala toča. Hmelj v Sloveniji pokriva okoli 1 % njivskih površin. Pridelava hmelja pri nas predstavlja pomemben delež v svetovni pridelavi, in sicer 2,5 %, kar Slovenijo uvršča med največje pridelovalke hmelja v Evropi, za Nemčijo in Češko. Slovenija izvozi 99 % pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva. Manjši del se porabi v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajnih mešanic.
Tehnološka zrelost je ena pomembnejših lastnosti sort hmelja, saj v tem obdobju vsebnost grenčičnih sestavin t. i. alfa-kislin in vsebnost aromatičnih sestavin dosežeta sortno značilne vrednosti. Glede začetka tehnološke zrelosti delimo sorte hmelja na zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne. Začetek in trajanje tehnološke zrelosti sta odvisna od sorte, nanju pa vplivajo tudi tehnologija pridelave in vremenske razmere v rastni dobi. Marsikje so letos pridelek že pobrali, pri hmelju ga predstavljajo storžki. To je dozorelo žensko socvetje, ki ga sestavljajo pecelj, vretence in lističi. Posušeni storžki imajo aromatičen, grenak okus. V glavnem jih uporabljajo za varjenje piva, iz njih pa pripravljajo tudi čaje, prašek in izvlečke za zdravilne namene.
Suho je tudi v gozdu, kjer dežne kaplje težje prodrejo skozi krošnje dreves. V zadnjih dneh se je v vetru vrtinčilo prvo odpadlo jesensko listje. Z dreves je sklestilo tudi prve ježice kostanja. Gozdovi počasi dobivajo odtenke jesenskih barv, čeprav še vedno dominira zelena. Z nižanjem temperature se biokemični procesi v listih upočasnjujejo. Klorofil in druge snovi se po prevodnih poteh prenesejo iz listov v druge dele rastlin, v veje in debla, kjer se skladiščijo. Rumena in oranžna barvila, ki so v listih poleg klorofila, se ne razkrojijo. Kako hitro poteka jesensko obarvanje listja, je odvisno od več dejavnikov.
Posušeni storžki imajo aromatičen, grenak okus. FOTO: Stsmhn/Getty Images
Čas jesenskega rumenenja se v posameznih letih spreminja. V listih nekaterih drevesnih vrst se jeseni tvorijo tudi rdeča barvila, ki jih imenujemo antociani. Tvorbo rdečih barvil pospešujejo zlasti nizke nočne temperature. Zato se višje ležeči gozdovi bolj pisano obarvajo kot gozdovi v krajih z blagim podnebjem. Intenzivnejše so jesenske barve v sušnih jesenih, ko toplim dnevom sledijo hladne noči. Najbarvitejše pa se drevje obarva, kadar se babje poletje zavleče krepko v oktober.
Če list odleti z drevesa, pomeni, da je na mestu, kjer se listni pecelj stika z vejo, ob koncu poletja razvil celice, ki jeseni oplutenijo in olesenijo. Vez med živo vejico in listom se dokončno pretrga, list odmre in veter ga odtrga. Vodotopna rdeča barvila izpira dež, zato tudi rumeni listi porjavijo.
Ugodno zdravje grozdja
Suho vreme je bilo ugodno za izvajanje trgatev in pobiranje drugih pridelkov ter košenj. V podravski vinorodni deželi navajajo, da je zdravje grozdja ugodno, količinsko pa pričakujejo od 20 do ponekod 40 % manj pridelka.
Slovenija spada med največje pridelovalke hmelja v Evropi, izvozimo 99 % pridelka, ki se uporabi za proizvodnjo piva.
Vzrok je bil v pozebi, pogosti toči, suši in vročini. Napovedane padavine, če so rahle, trgatvi ne škodijo. S tehnološkimi postopki vinogradniki vplivajo na izboljšanje lastnosti grozdja in posredno na aromo vina; z zatravljenimi vinogradi zadržujejo vlago v tleh, z listno površino trt senčijo grozdje, da ne pride do ožigov in se arome primerno razvijejo. Trgatev najlepše poteka, če je vse grozdje zdravo in dozorelo, kar pa je prej izjema kot pravilo.
Nagnite in poškodovane grozdne jagode je treba zavreči ali predelati posebej, zelene pa izločiti. Mošt iz grozdja slabše kakovosti obdelamo posebej, po navadi ga izboljšamo z enološkimi posegi. Obiranju so se poleg trgačev marsikje pridružile žuželke, še posebno ose.
Pridelek hmelja zaznamovalo vreme
Manj zadovoljni so s pridelkom hmeljarji, saj jim jo je vreme precej zagodlo med vegetacijsko sezono. Največ težav je povzročala toča. Hmelj v Sloveniji pokriva okoli 1 % njivskih površin. Pridelava hmelja pri nas predstavlja pomemben delež v svetovni pridelavi, in sicer 2,5 %, kar Slovenijo uvršča med največje pridelovalke hmelja v Evropi, za Nemčijo in Češko. Slovenija izvozi 99 % pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva. Manjši del se porabi v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajnih mešanic.
Pri nas se najprej obarvata javor in divji kostanj, tudi lipa in lipovec zgodaj spremenita barvo.
Tehnološka zrelost je ena pomembnejših lastnosti sort hmelja, saj v tem obdobju vsebnost grenčičnih sestavin t. i. alfa-kislin in vsebnost aromatičnih sestavin dosežeta sortno značilne vrednosti. Glede začetka tehnološke zrelosti delimo sorte hmelja na zgodnje, srednje zgodnje, srednje pozne in pozne. Začetek in trajanje tehnološke zrelosti sta odvisna od sorte, nanju pa vplivajo tudi tehnologija pridelave in vremenske razmere v rastni dobi. Marsikje so letos pridelek že pobrali, pri hmelju ga predstavljajo storžki. To je dozorelo žensko socvetje, ki ga sestavljajo pecelj, vretence in lističi. Posušeni storžki imajo aromatičen, grenak okus. V glavnem jih uporabljajo za varjenje piva, iz njih pa pripravljajo tudi čaje, prašek in izvlečke za zdravilne namene.
