Grad Fala: očaka nad Dravo oživljajo (FOTO)
Grad Fala leži na razgledni rečni terasi, ki jo z zahoda zapira Falska pečina, na severozahodu pa na obeh straneh reke Drave prepadne pečine iz prastarih kamnin. Slednje oblikujejo svojevrstna skalna vrata v srednjo Dravsko dolino, ki predstavljajo tako geološko kot klimatsko ločnico.
Tod je tekla deželna meja med Koroško in Krajino onstran gozda. Glavno pot na Koroško je bilo mogoče učinkovito nadzorovati s falskega gradu. Danes je grad po zaslugi novega lastnika, ki ga je rešil pred propadom in vanj vnesel vsebine, ki obujajo slavne dneve falske gospoščine, opremljen v duhu 17. stoletja.
Zametek nekdanjega dvorca Fala je morda nastal kmalu po letu 1407, ko je Oton Der Pergauer razdejal stari falski grad, vendar o tem ni arhivskih podatkov. Prvi zapisi starega gradu segajo do leta 1311. Gospoščina je bila v posesti benediktinskega samostana iz Št. Pavla na Koroškem. Ob vrednotenju premoženja leta 1542 je bil dvorec prvič neposredno omenjen. Stavbo in zaporo ob Dravi, t. i. turški zid, je bilo mogoče ob nevarnosti zapreti zaradi nenehnih turških vpadov.
Danes je grad opremljen v slogu 17. stoletja.
Da bi lahko odplačeval uporabljeni denar, je dal dvorec v najem Luki Szekelyju iz Viltuša. Opat Vincenc Lechner je gospoščino Fala zapisal svojemu bratu Niklasu in šele opatu Hieronimu (1616–1638) se je nato po dolgem procesu posrečilo, da jo je od družine Lechner spet dobil nazaj. Na njej je potlej nastavil prefekta in uredil samostan. V njem so živeli redovni bratje, zaposleni na gospoščini, pa tudi profesorji in kleriki, ki so tu študirali. Dvorec je v urbarju iz leta 1638 takole opisan: »Ima tri lepe sobe, tri velike izbe, dvorano, dve kleti, obokano kuhinjo in kuhinjske shrambe, izbe za služničad in potlej precej veliko kapelo sv. Miklavža.«
Na gradu Fala je danes 18 grajsko opremljenih soban, 13 prostorov, nekoč namenjenih služinčadi, grajska ječa, ledenica, grajska kapela, grajsko dvorišče ter prireditveni prostor s 400 sedišči na gospodarskem dvorišču s pivnico in viteško dvorano.
Lahko se pohvalijo s številnimi prireditvami, kot so poroke, gledališke predstave, mednarodna lepotna tekmovanja, poučno-ustvarjalne delavnice, srečanja lastnikov starodobnih vozil, literarni večeri, fotografske delavnice ter srečanja in druženja s preostalimi slovenskimi graščaki.
Skalna vrata so geološka in klimatska ločnica ter nekdanja deželna meja.
Ob obisku gradu lahko postanete del grajske pravljice in doživite grajsko življenje. Okusite lahko pridih srednjeveškega in baročnega življenja ali meščanskega in plemiškega. Jeste, kot so jedli nekoč, in se preizkusite v srednjeveških igrah. Ob vsem tem lahko spoznate čarobnost Podravja in uživate v razkošju zelenih gozdov ali pa ob vznožju strmih pečin in v objemu cvetočih travnikov, kjer kraljuje falski grad, sklenete večno ljubezen.
