Vrtičkanje: omislite si gredico kar na domači terasi (FOTO)
Imeti lasten košček zemlje je veliko bogastvo. Ne le zaradi vedno višjih cen sadja in zelenjave, temveč tudi zato, ker je domač pridelek bolj okusen in poln hranil, vrtnarjenje blagodejno vpliva na dušo in telo, ko nekaj pridelamo sami, pa tudi natanko vemo, kaj jemo: če vrtnarimo ekološko, bo tak tudi pridelek, brez pesticidov in drugih škodljivih snovi.
Pogosto pa se zgodi, da četudi imamo na razpolago nekaj zemlje, razmere tam niso najboljše. Morda tla niso primerna, v njih primanjkuje bistvenih hranil, ki jih rastline potrebujejo, ali pa ni primerna njihova sestava, pogosto težave povzročajo tudi škodljivci. Rešitev so dvignjene in visoke grede. Slednje omogočajo vrtičkanje tudi tistim, ki nimajo na voljo ustreznih obdelovalnih površin, saj jih lahko postavimo na kakršno koli podlago, celo ploščice na terasi ali beton na dvorišču.
Razmere so v visokih gredah precej drugačne kot na običajnih gredicah. Prst se v njih veliko hitreje segreje in tudi ohladi, zato jih ne postavljamo na izpostavljena mesta z veliko neposredne sončne svetlobe. Ker gre za omejeno okolje, bomo za zalivanje visoke grede potrebovali manj vode, a se bo prst tudi hitreje osušila, zato jo je še posebno poleti priporočljivo zaščititi z zastirko.
Pomagale bodo predvsem tistim, ki obupujejo zaradi škodljivcev v zemlji, denimo voluharjev, bramorjev in krtov, ter tistim na območjih, kjer tla niso najbolj kakovostna.
Za postavitev visoke grede je še čas, a bo treba pohiteti, da bodo tla pred prvo setvijo ali zasaditvijo dobro uležana in pripravljena. Ogrodje kupimo v specializirani trgovini ali ga izdelamo sami. Uporabimo lahko deske pa tudi drug material, denimo opeko ali zidake.
Ogrodje lahko izdelamo sami iz lesa, opeke ali zidakov.
Velika prednost
Višino določimo sami, to je tudi velika prednost visokih gred – v njih lahko pridelek gojijo tudi tisti, ki se sicer težje sklanjajo in obdelujejo zemljo, saj si jo lahko dvignemo, kolikor želimo. Pazimo le, da ne bo preširoka: doseči moramo vsak kotiček. Ko je ogrodje izdelano, na dno namestimo gosto mrežo, ki bo preprečevala dostop škodljivcem. To je še posebno pomembno, če gredo postavljamo na zemljo, na trdni podlagi manj. Nato poskrbimo za drenažno plast, da v zemlji ne bo zastajala vlaga, ki mnogim pridelkom škoduje.
Uporabimo veje in vejice, lahko tudi kakšen kamen. Drenažno plast prekrijemo z organskim materialom, denimo listjem, slamo, nekaj zemlje, ki jo izkopljemo iz dela vrta ali trate. Sledi plast komposta, da privabimo deževnike, ki bodo skrbeli za rahljanje zemlje, in kosov kartona. Na koncu v visoko gredo nasujemo še kakovostno prst, sega naj skoraj do vrha, tik preden bomo vanjo vtaknili sadike ali seme, pa jo bomo še dodali, saj se bo v naslednjih mesecih nekoliko posedla.
Na skoraj enak način pripravimo dvignjeno gredo, le plasti ne bo toliko in okvir bo precej nižji. Običajno je visok do 30 centimetrov, pri izbiri širine pa velja enako pravilo kot pri visoki gredi – široka naj bo toliko, da brez težav dosežemo vsak njen kotiček.
Na spodnjo stran pritrdimo gosto mrežo, ki bo rastline ščitila pred škodljivci, nanjo pa nato nasujemo kompost. Dvignjene grede ni treba postavljati na že okopan vrtiček, tudi na travnati površini se bo odlično obnesla, zato jo lahko uporabimo kot hitro in enostavno razširitev že obstoječega vrta.
