Grom in strela
September je prinesel več vremenske pestrosti in končno tudi nujno potrebne padavine, predvsem na jugozahodu države. Žal ponekod v obliki močnih neviht z obilnimi nalivi in vetrom, ponekod celo točo. Največ težav je vremensko dogajanje povzročilo na Obali, delu Krasa in na Notranjskem, kjer je v razmeroma kratkem času padlo obilo dežja. Od začetka septembra ga je na omenjenih območjih padlo tudi več kot 100 mm. Drugod po Sloveniji je v prvi tretjini septembra padlo med 20 in 50 mm dežja, tu ali tam manj ali več. V delu slovenske Istre in na Krasu so bile padavine 8. septembra najobilnejše letos. Neurje je tedaj povzročilo največ težav na Obali in v okolici Sežane, najbolj burno je bilo sicer v sosednji Italiji.
Portal neurje.si je sporočal, da je sistem zabeležil kar 165.782 udarov strel. Pravijo, da lahko merimo čas, ki mine od bliska do groma, in tako približno ugotovimo oddaljenost bliska strele od kraja meritve. Tri sekunde naj bi pomenile razdaljo približno enega kilometra. Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečemo v varno zavetje. To je še posebno pomembno v dneh, ko zunaj potekajo številne aktivnosti ter poljska ali gozdna dela. Če smo doma, preventivno ugasnemo električne naprave in jih izklopimo iz omrežja zaradi indirektnega udara strele. Ob nemirnem vremenu, ko se pričakuje tudi nevihte, je priporočljivo pozorno spremljati vremensko napoved.
Trgatev v suhem
V polnem teku je trgatev, bratev, zanjo je bolj primerno suho vreme. Zorenje grozdnih jagod je čas, ko trta potrebuje veliko sonca ter znatno manj padavin, vendar kljub temu ne sme biti v sušnem stresu. Zorenje se začne z mehčanjem grozdja in spremembo barve jagod, traja do polne zrelosti. Med mehčanjem jagod se dogajajo pomembne morfološke in fiziološke spremembe. Najpomembnejše, biokemične spremembe se odražajo v vsebnosti sladkorja in organskih kislin. Razlikovati moramo med tehnološko in polno zrelostjo: v Sloveniji se tehnološko zrelost določa glede na čas trgatve in cilj predelave, skoraj vedno ob polni zrelosti ali celo nekoliko prej. Grozdje je tehnološko zrelo, ko doseže ustrezno tehnološko uporabnost, to je tedaj, ko je primerna surovina za tip vina, ki ga želimo proizvajati. Ob tej stopnji zrelosti je razmerje sladkorjev in kislin optimalno oziroma primerno za trgatev, ko se koncentracija sladkorjev ne povečuje več, koncentracija kislin pa se postopoma zmanjšuje. Pomembni so tudi obarvanost jagodne kožice, struktura jagodnega mesa in okus grozdnih jagod. Določitev najboljšega roka trgatve je odvisna tudi od lege, sorte in vrste pridelave vina. Če grozdja ne potrgamo v polni zrelosti, začno jagode izgubljati maso, sicer pa lahko grozdje trgamo v različnih stopnjah zrelosti, odvisno od namena predelave.
Nepredvidljivo obiralno okno
Tehnologi v sadjarstvu s sprotnim vzorčenjem določajo obiralna okna za obiranje sadnega drevja s pomočjo podatkov oziroma meritev, ki določajo parametre zrelosti ter skladiščne razmere. Letos je zaradi izjemnih vremenskih razmer na posameznih lokacijah določevanje obiralnih oken zelo nepredvidljivo. Ponekod so roki za obiranje glavnih sort (npr. jonagold, zlati delišes) že predlagani in bodo nekje v sredini septembra, drugje še čakajo na primerno obarvanost plodov ali pa se rokov še ne more določiti oziroma je zaradi suše okrnjen pridelek že obran. Ker so ponekod po suši že sledili padavinski dogodki, temperature zraka pa so še visoke, se lahko plodovi zmehčajo in škrob hitreje razgradi.
Posevki oljne ogrščice, ki so jeseni bolj razviti, spomladi razvijajo močnejša socvetja in dosežejo višje pridelke.
Oljna ogrščica v tleh
Izteka se primeren čas za setev oljne ogrščice, to je do okoli 10. septembra, da se lahko posevki do zime primerno razrastejo. Pri izvedbi oranja in pripravi tal za setev je treba poskrbeti, da je sejalna površina primerno obdelana in da omogoča naravno odcejanje padavinske vode. Kjer so bila tla primerno vlažna, so lahko setev izvedli v priporočenih rokih. Rastline oljne ogrščice imajo močan koreninski sistem, ki rahljajo tla tudi v globini, vendar se rastline jeseni bolje razvijejo, če je seme posejano v optimalno zrahljana tla z dovolj zračnih por, saj je zadrževanje vode na posejani površini v jesensko-zimskem času eden od glavnih razlogov propadanja rastlin in s tem slabega sklopa posevkov. Posevki oljne ogrščice, ki so jeseni bolj razviti, spomladi razvijajo močnejša socvetja in dosežejo višje pridelke. To je predvsem pomembno, če v naslednjem letu spomladi spet udari suša, kot je bilo to letos. Dobro razvit posevek si lažje opomore.
Če grozdja ne potrgamo v polni zrelosti, začno jagode izgubljati maso.
