PNEVMATIKE
Gumidefekt na traktorju
Menjava predrte pnevmatike je sestavni del vožnje, pri osebnih vozilih je relativno preprosta, drugače je pri traktorjih.
Odpri galerijo
Pri vulkanizerju popravljeno gumo je treba prepeljati nazaj do traktorja. Seveda za to potrebujemo drug traktor in nosilno ploščad za popravljeno pnevmatiko.
Osebna vozila imajo lahko pravo rezervno pnevmatiko enakih mer, kot so sicer na avtomobilu, vendar te danes postajajo vse redkejše. Druga možnost je, da imamo v avtomobilu zasilno rezervno kolo, zaradi katerega je vozna hitrost omejena na 80 km/h. Tretja možnost reševanja predrte pnevmatike je uporaba posebne tesnilne tekočine, a spet ne smemo preseči hitrosti 80 km/h.
Posebna zgodba pa je, če se nam predre pnevmatika na traktorju. Ti seveda nimajo rezervne. Vozne razmere zunaj cestišča so sila raznolike. Podlaga, po kateri traktorji vozijo, je lahko polna ovir za pnevmatike. Še zlasti zahtevne razmere so v gozdu, saj pot pogosto vodi preko ostrih skal, štorov, vejevja in podobnega. Zato imajo namenski gozdarski traktorji specialne gozdarske pnevmatike prilagojene za težje razmere v gozdu z močnejšo karkaso in gumo trše sestave (tudi cena je višja v primerjavi z navadno kmetijsko pnevmatiko). Na gozdarskih traktorjih so na platiščih tudi posebna varovala – zaščitne cevi s pokrovčkom za ventilček.
Za delo v gozdu kmetje velikokrat uporabljajo kar navadne kmetijske traktorje, ki jim pripnejo gozdarski vitel in prednjo rampno desko. Taki traktorji imajo lahko dodatno varovalno konstrukcijo, ki še bolj ščiti voznika pred nezgodami v gozdu. Pravijo jim tudi traktorji z gozdarsko nadgradnjo.
Pnevmatike teh navadnih kmetijskih traktorjev se ob delu v gozdu veliko bolj obrabijo, poškodujejo (zareze, predrtje in podobno), tudi ventilčki na platišču pogosto niso zaščiteni. Kakšna skala, veja ali deblo lahko odbije ventilček, in že je tukaj težava s prazno pnevmatiko.
Kljub visoki povprečni starosti (26 let) ima veliko kmetijskih traktorjev pri nas še vedno prve pnevmatike. Te običajno niso izrabljene, so pa zaradi starosti preperele in trde ter tudi bolj podvržene predrtju oziroma spuščanju.
Menjava gume na traktorju je nekoliko kompleksnejša, saj se predrtje po navadi zgodi zunaj cestišča in daleč od doma. Traktor tudi nima dvigalke. Človek se mora znajti, kakor ve in zna. O tem, kako to poteka, pa nekaj več ob slikah. V vsakem primeru je treba gumo spraviti do vulkanizerja in nato še nazaj. Med vulkanizerji pa so tudi taki, ki svoje storitve opravljajo na terenu. Vendar to ne pomeni, da gredo v gozd ali na njivo, pridejo pa na dvorišče kmetije. Tako recimo delajo traktoristi na Jezerskem, v Bohinju in še kje.
Posebna zgodba pa je, če se nam predre pnevmatika na traktorju. Ti seveda nimajo rezervne. Vozne razmere zunaj cestišča so sila raznolike. Podlaga, po kateri traktorji vozijo, je lahko polna ovir za pnevmatike. Še zlasti zahtevne razmere so v gozdu, saj pot pogosto vodi preko ostrih skal, štorov, vejevja in podobnega. Zato imajo namenski gozdarski traktorji specialne gozdarske pnevmatike prilagojene za težje razmere v gozdu z močnejšo karkaso in gumo trše sestave (tudi cena je višja v primerjavi z navadno kmetijsko pnevmatiko). Na gozdarskih traktorjih so na platiščih tudi posebna varovala – zaščitne cevi s pokrovčkom za ventilček.
Montaža pnevmatike je zaradi njene velikosti, teže in terena zahtevna, ko privijemo eno matico, pa si že lahko oddahnemo. Fotografije: Tomaž Poje
Za delo v gozdu kmetje velikokrat uporabljajo kar navadne kmetijske traktorje, ki jim pripnejo gozdarski vitel in prednjo rampno desko. Taki traktorji imajo lahko dodatno varovalno konstrukcijo, ki še bolj ščiti voznika pred nezgodami v gozdu. Pravijo jim tudi traktorji z gozdarsko nadgradnjo.
Pnevmatike teh navadnih kmetijskih traktorjev se ob delu v gozdu veliko bolj obrabijo, poškodujejo (zareze, predrtje in podobno), tudi ventilčki na platišču pogosto niso zaščiteni. Kakšna skala, veja ali deblo lahko odbije ventilček, in že je tukaj težava s prazno pnevmatiko.
Na tem kmetijskem same antaresu se je odbil ventilček pnevmatike. Traktorist je delno dvignil traktor s pomočjo hidravličnega dvigala in ga naslonil na zadaj pripeti gozdarski vitel ter podprl s kratkim hlodom. Z jeklenico iz vitla ga je zavaroval pred morebitnim prevračanjem.
Kljub visoki povprečni starosti (26 let) ima veliko kmetijskih traktorjev pri nas še vedno prve pnevmatike. Te običajno niso izrabljene, so pa zaradi starosti preperele in trde ter tudi bolj podvržene predrtju oziroma spuščanju.
Menjava gume na traktorju je nekoliko kompleksnejša, saj se predrtje po navadi zgodi zunaj cestišča in daleč od doma. Traktor tudi nima dvigalke. Človek se mora znajti, kakor ve in zna. O tem, kako to poteka, pa nekaj več ob slikah. V vsakem primeru je treba gumo spraviti do vulkanizerja in nato še nazaj. Med vulkanizerji pa so tudi taki, ki svoje storitve opravljajo na terenu. Vendar to ne pomeni, da gredo v gozd ali na njivo, pridejo pa na dvorišče kmetije. Tako recimo delajo traktoristi na Jezerskem, v Bohinju in še kje.
