Hiša iz slamnatih bal in s samopreskrbnim vrtom

Minuli teden sta v Gornji Radgoni hkrati potekala sejma MEGRA (mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti) ter GREEN (mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga), ki povezujeta ponudnike najnovejše gradbene mehanizacije, materialov, orodja in storitev ter znanstvenike, inovatorje, vladne in nevladne ustanove, podjetja, ponudnike in potrošnike, ki poskušajo v prihodnost zapisati zeleno sled.

Na radgonskem sejmišču smo srečali tudi predstavnike Združenja za naravno gradnjo, ki promovira načine gradnje, kakšni so se zaradi kakovosti ohranili stoletja in tisočletja, danes pa jih z uporabo sodobne tehnologije uspešno znova vnašamo v naše kulturne krajine.

Uporaba lokalnih materialov

Kot nam je povedal arhitekt Ira Zorko, se v združenju srečujejo strokovnjaki z različnih področij, arhitekti, gradbinci, izvajalci, tehnologi, pa tudi pedagogi, ki skrbijo, da se stare tehnike, na primer tesarstvo ali kamnoseštvo, ohranjajo ali obujajo. »Združenje je nastalo po vzoru zadruge, na podlagi 15-letnih praktičnih izkušenj, namenjeno pa je izmenjavi znanja, skupnemu nastopanju na trgu in formaliziranju delovanja posameznih izvajalcev, ki se lahko tako na trgu pojavljajo povsem legitimno,« je povedal Zorko.

Naravna gradnja seveda ni nekaj, kar bi si izmislili včeraj, vendar je danes vse boj prisotna. Iz stare arhitekture in načinov gradnje se lahko veliko naučimo. Zelo je pomembno načrtovanje glede na namembnost in okolje. Naravna gradnja stremi k temu, da uporablja kar se da veliko lokalnih materialov, na Krasu je to kamen, na gozdnatih območji les, tam, kjer je doma ilovica, naj bo ta temeljni gradbeni element. Vsak material ne spada kamor koli, tako na primer hiše iz slamnatih bal ne bomo postavili na poplavnem območju.

Socialni dizajn

»Naravna gradiva v primerjavi z umetno pridobljenimi, kakršen je na primer beton, dihajo. Poleg osnovnih materialov, kot sta les in kamen, uporabljamo še druge, na primer različna vlakna, konopljina ali mineralna, iz mešanice oličkanih koruznih storžev in gline pripravimo polnilo za zidove ali omete, kot osnovno gradivo se vse bolj uveljavljajo slamnate bale,« pravi Zorko in poudari, da je pri načrtovanju gradnje pomembna tudi socialna funkcija zgradbe. »Po drugi vojni smo pri nas gradili velike večdružinske hiše za več generacij, kar se dolgoročno ni obneslo. Danes razmišljamo o manjših enotah, bolje je zgraditi dve manjši hiši, ki bosta prav tako funkcionalno služili več generacijam,« je prepričan Ira, ki opaža, da je danes zavedanje o pomenu kakovostnega in zdravega bivanja vse večje.

Kdor se odloči za naravno gradnjo, je prav gotovo zavezan tudi čim bolj naravnemu življenju. Zato je okolica takih hiš običajno urejena tako, da prebivalcem omogoča kolikor je mogoče samopreskrbo na vseh področij. »S permakulturnim načrtovanjem čim bolj optimalno povežemo hišo in okolico, poskrbimo za vrt, sistem za zalivanje, uredimo kompostiranje in po potrebi čistilno napravo. Če je le mogoče, uredimo mlako oziroma drug vodni element, če vrt ogrožajo polži, si omislimo race. Za harmonično bivanje uredimo otroško igrišče, kotiček za meditacijo, povežemo se s sosedi, sorodniki in prijatelji, v domače delo vpeljemo otroke. Temu pravimo socialni dizajn,« nam je povedal Tomi Gjerkeš, permakulturni načrtovalec, ki je aktivno sodeloval na sejmu v Gornji Radgoni. S hišo, ki stoji na sejmišču in je zgrajena iz slamnatih bal, predstavlja naravno gradnjo in permakulturno načrtovanje, saj je tako urejena njena okolica, Tomi pa vodi tudi delavnice permakulture.