Skok v morje, nato v bundo: Po skoraj poletno toplem začetku oktobra nastopil mraz

Obiranje oljk je občutljivo, zadnje dejanje dozorevanja močno vpliva na kakovost olja, zato je treba za vsako sorto ugotoviti najprimernejšo zrelost. Zorenje plodov obsega različne procese, med katerimi se v njih oblikuje in spreminja vsebnost olja in tudi drugih snovi, ki vplivajo na kakovost oziroma značilnost olja. Optimalen čas obiranja je takrat, ko plodovi še ne odpadajo in ko je delež olja v njih najvišji, ustrezati pa morajo tudi kemijske in organoleptične lastnosti. Spreminjanje barve je še dodaten znak, da se je v oljkah začelo nabirati olje. Kdaj je plod primeren za obiranje, lahko enostavno ugotovimo s prerezom. Meso v prerezu mora biti od ene do dveh tretjin že obarvano.

Dozorevanje plodov natančno spremljajo tudi strokovnjaki za oljkarstvo. Že septembra jih začnejo tedensko vzorčiti na različnih lokacijah. Določijo težo 100 plodov, indeks zrelosti glede na obarvanost povrhnjice in mesa, vsebnost olja, vsebnost vode ter trdoto plodov. Zaradi velike prisotnosti oljčne muhe po letu 2014 so v vzorčenje vključili tudi spremljanje poškodb zaradi nje. Vsi ti podatki sestavljajo indeks zrelosti. Pri sortah, ki se pozno obarvajo, si dodatno pomagajo z določanjem konsistence mesa.

Sezona pridelave medu je bila zelo zahtevna. FOTO: Jasper Chamber, Getty Images

Marsikje so letos dokaj zgodaj začeli obirati oljke, predvsem zaradi izjemno toplega septembra. Star istrski pregovor pravi: Per tutti i šanti baligo davanti, kar pomeni, da se na vse svete (1. novembra) opaše vrečko za obiranje. V knjigi Prospera Petronia iz leta 1682 je zapisano, da so Istrani obirali oljke od sv. Katarine (25. novembra) pa vse do božiča.

Zgodaj obrani plodovi imajo višjo vsebnost biofenolov, zato je olje bolj grenko in pikantno in ima intenzivno sadežnost po zelenem. Iz pozno obranih dobimo olje z bolj zrelim sadnim okusom. Letos so veliko težav na določenih lokacijah povzročale oljčna muha ter neugodne vremenske razmere med vegetacijsko sezono. Pridelki so zato lokalno in sortno zelo različni.

Skok v morje, nato pa v bundo

Že več prehodov iz poletja v jesen je bilo v minulih letih zelo hitrih. Po skoraj poletno toplem začetku oktobra smo tudi letos sredi druge dekade oktobra kopalke in kratke rokave zamenjali za topla oblačila. Slovensko morje je bilo še v prvih dneh oktobra izjemno toplo, temperature so tudi v globini presegle 23 °C. Takih ekstremov v tem času od začetka meritev leta 2009 še niso izmerili. Tudi v notranjosti Slovenije so izmerili temperaturne rekorde nad 30 °C. Po 15. oktobru pa se je izrazita hladna fronta pomaknila tudi nad naše kraje. Prinesla je padavine, te so ponekod namočile že dokaj presušen vrhnji sloj tal. Večinoma je padlo od 20 do 50 litrov dežja na kvadratni meter. Meja sneženja se je ob prehodu fronte spustila do okoli 1500 m nad morjem, na Kredarici so v ponedeljek izmerili le 9 °C. Tudi na Zelenici, Vršiču in Voglu je v nedeljo zapadlo nekaj snega. Povprečne dnevne temperature zraka so bile kar od 10 do 15 °C nižje kot v tednu pred prehodom fronte. Jutra so bila sveža, ponekod so se v ponedeljkovem jutru že približali 0 °C (Rateče –0,1, Kočevje 0,2 °C).

Kurilna sezona v Sloveniji na večini nižje ležečih območij na nadmorski višini do 500 m traja od šest do osem mesecev. Z naraščanjem nadmorske višine temperatura zraka pada, zato ogrevalna sezona na višji nadmorski višini traja dlje, na gorskih območjih do 11 mesecev. Kurilna sezona se začne, ko je zunanja temperatura v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Predvidoma se je v večjem delu Slovenije letos začela okrog 18. oktobra. Na trajanje kurilne sezone vplivajo tudi drugi dejavniki, kot sta trajanje sončnega sevanja in mikrolokacija stavbe.