Hitra prehrana škoduje spominu

Že teden dni nezdrave prehrane je lahko uničujoče za zdravje, opozarjajo avstralski strokovnjaki, ki so nedavno opravili zanimivo študijo: 110 sodelujočih študentov so razdelili v dve skupini, ena se je prehranjevala zmerno in raznoliko, druga pa je teden dni uživala le hitro prehrano ter sladka in mastna živila.

Rezultati so bili osupljivi: udeleženci in udeleženke, ki so se prehranjevali nezdravo, so že po nekaj dneh pokazali slabše kognitivne sposobnosti in razvili zelo nevarno navado, in sicer so jedli tudi potem, ko je bil želodec poln in so dosegli občutek sitosti, slaščicam, čipsu in drugim pregreham, ki jih zdrav človek sicer sme uživati le v majhnih količinah in občasno, se preprosto niso zmogli več upirati. Jedilnik, v katerem ni manjkalo nezdravih prigrizkov, je očitno slabo vplival na hipokampus udeležencev, ugotavljajo strokovnjaki: gre za predel možganov, ki je odgovoren za spomin in apetit, študija pa je pokazala, da so nezdrava živila zavrla njegovo delovanje. To lahko pojasni nezdrave navade posameznikov, ki posegajo po hrani tudi takrat, ko niso lačni oziroma med obroki, kar je zelo nevarna podlaga za debelost.

Manj nadzora nad količino

Nekatere študije na živalih so že dokazale, da nezdravo prehranjevanje škoduje hipokampusu, strokovnjaki pa so zdaj prvič dokazali takšen učinek tudi pri ljudeh. »Ko zagledamo torto ali čokolado, takoj pomislimo na prijeten okus, kar je normalno. A ko smo siti, nam hipokampus potlači spomine na ta okus in zmanjša željo po hrani. Posamezniki, ki so se skrajno nezdravo prehranjevali teden dni, so hipokampusu očitno odvzeli to sposobnost in tako potlačili ta pomemben spomin, zato so lahko jedli tudi takrat, ko niso bili več lačni. Več nezdrave hrane, ko jemo, manj nadzora imamo nad zaužito količino,« pojasnjuje vodilni pri študiji prof. Richard Stevenson z avstralske univerze Macquarie. Kot rečeno, se je ena skupina prehranjevala po priporočenih smernicah, druga pa je za zajtrk jedla topli sendvič z zelo sladkim in mastnim mlečnim napitkom. Čez dan so si lahko po želji stregli z vaflji, po kosilu, ki so ga zalivali s sladko gazirano pijačo, je obvezno sledila sladica. Prehranjevali so se le v izbrani restavraciji s hitro prehrano, zaužiti so morali najmanj 4000 kilokalorij na dan. Pred študijo so izpolnili vprašalnik, v katerem so pojasnili svoje prehranske okuse in navade, tako so lahko raziskovalci pozneje analizirali spremembe po koncu poskusa.

A po treh tednih so se vsi udeleženci k sreči znova privadili na svoje običajne jedilnike, kar kaže, da škoda na hipokampusu ni bila nepopravljiva: dobra spodbuda torej za tiste, ki se spopadajo z debelostjo! Strokovnjaki opozarjajo, da bi veljalo izsledke uporabiti tudi pri raziskovanju pojavnosti alzheimerjeve bolezni, pri kateri je ravno tako prizadet hipokampus.