Hlebce pečejo še v krušnih pečeh (FOTO)

Članice Društva podeželskih žena (DPŽ) Velike Lašče, ki je bilo ustanovljeno 1998., so v paleto prepoznavnosti dodale še eno. Skupaj z Zvezo kmetic Slovenije so pripravile že četrto državno ocenjevanje kruha, pečenega v krušni peči, torej na način, ki so ga poznale njihove prednice, veliko pa mu jih je zvestih še dandanašnji. »Še nekaj gospodinj nas je na Velikolaškem, ki se peke kruha lotimo po starih receptih, hkrati pa se zavedamo dolžnosti, da to prenesemo zanamcem,« je dejala Magdalena Peterlin, predsednica DPŽ Velike Lašče.

Ne le po sveže pečenem kruhu, v prazničnih dneh iz kuhinj vrlih gospodinj zadiši tudi po okusnih poticah in ducatu raznovrstnih piškotov za najbližje, ko na domove potrkajo decembrski dobri možje. »Kar več nas je, ki smo tudi prave mojstrice peke poprtnikov ali župnekov, kakor se ta praznični kruh imenuje pri nas, verjetno pa nam je zaradi tega lažje šla od rok tudi peka kruha v krušni peči,« je Peterlinova pohvalila sodelavke, ki so z drugimi društvi sestavni del letošnjega decembrskega dogajanja v občini – Festivala božičnega kruha.

Premalo soli, preveč vonja po dimu

Na ocenjevanju, ki je potekalo v zadružnem domu na Robu, se je nabralo 26 vzorcev pečenega kruha, največ iz osrednje Slovenije. Komisija ni imela lahkega dela, saj je morala z občutkom pretehtati vsak primerek: obliko, barvo, videz in vonj, površino skorje, videz sredice, povezanost skorje in sredice, njeno enakomernost in elastičnost pa še kaj.

»Malce sem opazovala ocenjevalce, ki so sicer poudarili, da se kakovost spečenega kruha vsako leto izboljšuje, med drobnimi nasveti pa lahko izluščim ugotovitve, da so bili nekateri premalo slani, pri nekaterih pa se je čutil vonj dima, na splošno si gospodinje ne upajo v testo dodati več tekočine – vode ali mleka,« je delo komisije povzela Milka Debeljak, ki je mimogrede dodala, da je v krušni peči spekla za celo prikolico dobrot.

Tudi druge izkušene gospodinje z dolgo kilometrino so že v mladih letih spoznale, kako pomembna je za dober kruh priprava krušne peči. »Ja, to največ šteje,« nas poduči Ivanka Zabukovec. »Z leti ugotoviš, da je treba testo dati v peč, ki je enakomerno segreta do 200 stopinj, da ima hlebček zadostno skorjo. Drugače je to izgubljen čas.« Zdenka Škrabec z Roba pa je razkrila svoj recept: »Pravzaprav je zelo preprost. Testo sem tokrat za spoznanje nekoliko bolj zamesila, da je lažje vzhajalo. Na kilogram bele moke – tako kot druge uporabljam tudi črno, rženo, pirino moko – sem dodala kvas in peščico soli, sladkorja pa le malo.«

In še misel Irene Ule, predsednice Zveze kmetic Slovenije: »Tam, kjer se še vali dim iz krušne peči, se pletejo najbolj žlahtne niti življenja. Tam je topel dom in razumevajoča družina.« Tudi na Velikolaškem je tako.