NI ZA VSAK DAN
Hrana iz konzerve le občasno
Sadje in zelenjava iz konzerve sta dobrodošla rešitev za vse, ki se jim v kuhinji mudi; hrana je zdrava, manj pa same konzerve, saj je v mnogih bisfenol A.
Odpri galerijo
Zima se počasi preveša v pomlad in to je čas, ko bo začelo zmanjkovati sveže zelenjave, ki smo jo z vrta spravili v klet, na primer zelje, korenje, radič. V trgovini lahko kupimo vso svežo zelenjavo, a v tem času je večina uvožene. Lokalne in sezonske zelenjave, tudi sadja, je zdaj pač manj na razpolago.
Kaj storiti v zadregi, ko nočemo kupiti nizozemskega paradižnika in maroškega stročjega fižola? Ena od rešitev je konzervirana hrana, ki je stalno na voljo, pa še poceni je in preprosta za pripravo, saj je že toplotno obdelana oziroma kuhana. To pride prav marsikomu, ki je vsak dan primoran na hitro pripraviti popoldanski obrok za družino. Za hitro pripravo testenin s paradižnikovo omako nam ni treba iskati svežega paradižnika, temveč uporabimo konzervirane pelate. Prav tako so uporabne stročnice v zrnju, na primer fižol ali čičerika, ki sicer zahtevata precej dolgotrajno pripravo.
Vendar konzerv ne gre kupovati kar vsevprek, njihova uporaba naj bo prej izjema kot pravilo. Pri izbiri bodimo pozorni na sestavine poleg osnovnega živila. Zelenjava je običajno shranjena v slani vodi, sadje pa v sladkih sirupih, poleg tega preverimo vsebnost konzervansov.
Mnogi svarijo pred strupenostjo pločevink, katerih notranjost je pogosto prevlečena s plastjo, ki vsebuje tudi snov bisfenol A, ta pa ima na naš organizem in na okolje škodljive vplive. Hrano iz konzerv si privoščimo le občasno, če je le možno, kupimo konzervirana živila v steklenicah, v taki obliki na primer lahko dobimo pasiran paradižnik, stročji fižol, zelje in drugo zelenjavo.
Pri skrbi za čim bolj zdravo prehranjevanje je treba neprenehoma tehtati argumente za in proti določeni izbiri. Seveda je najboljša sveža zelenjava, vendar le, če je sezonska in lokalna. Konzerviranje hrane ima še eno veliko prednost, da se za tako spravilo uporabljajo le zdravi in zreli pridelki. Razen seveda, če gre za pasirana živila.
Poleg tega gredo živila v postopek konzerviranja čim prej, ko so pobrana. S tega vidika so bolj priporočljiva od zelenjave ali sadja, ki je dneve ali celo tedne potovalo od tam, kjer je zraslo, do naših trgovskih polic.
Kaj storiti v zadregi, ko nočemo kupiti nizozemskega paradižnika in maroškega stročjega fižola? Ena od rešitev je konzervirana hrana, ki je stalno na voljo, pa še poceni je in preprosta za pripravo, saj je že toplotno obdelana oziroma kuhana. To pride prav marsikomu, ki je vsak dan primoran na hitro pripraviti popoldanski obrok za družino. Za hitro pripravo testenin s paradižnikovo omako nam ni treba iskati svežega paradižnika, temveč uporabimo konzervirane pelate. Prav tako so uporabne stročnice v zrnju, na primer fižol ali čičerika, ki sicer zahtevata precej dolgotrajno pripravo.
Vendar konzerv ne gre kupovati kar vsevprek, njihova uporaba naj bo prej izjema kot pravilo. Pri izbiri bodimo pozorni na sestavine poleg osnovnega živila. Zelenjava je običajno shranjena v slani vodi, sadje pa v sladkih sirupih, poleg tega preverimo vsebnost konzervansov.
Mnogi svarijo pred strupenostjo pločevink, katerih notranjost je pogosto prevlečena s plastjo, ki vsebuje tudi snov bisfenol A, ta pa ima na naš organizem in na okolje škodljive vplive. Hrano iz konzerv si privoščimo le občasno, če je le možno, kupimo konzervirana živila v steklenicah, v taki obliki na primer lahko dobimo pasiran paradižnik, stročji fižol, zelje in drugo zelenjavo.
Pri skrbi za čim bolj zdravo prehranjevanje je treba neprenehoma tehtati argumente za in proti določeni izbiri. Seveda je najboljša sveža zelenjava, vendar le, če je sezonska in lokalna. Konzerviranje hrane ima še eno veliko prednost, da se za tako spravilo uporabljajo le zdravi in zreli pridelki. Razen seveda, če gre za pasirana živila.
Zelenjava je v konzervah v slani tekočini, sadje pa v presladkih sirupih.
Poleg tega gredo živila v postopek konzerviranja čim prej, ko so pobrana. S tega vidika so bolj priporočljiva od zelenjave ali sadja, ki je dneve ali celo tedne potovalo od tam, kjer je zraslo, do naših trgovskih polic.