UREJAMO OKOLICO HIŠE
Hrošči, plesni in druge bolezni lahko uničijo vrt
Cipresam škoduje južni brinov krasnik, vrtnice pogosto napadejo glivice in rja, trato pa snežna plesen.
Odpri galerijo
Pepelovka je zelo razširjena.
Urejena okolica hiše zahteva veliko časa, predanosti in tudi denarja. A zgodi se, da lahko za svoje rastline še tako lepo skrbimo, ko nenadoma začnejo veneti, rjaveti, na listih se pojavijo takšne in drugačne lise, obloge in podobno. Čeprav se pogosto zdi, da smo v boju z njimi povsem nemočni, je nekatere bolezni mogoče preprečiti s preventivnim ravnanjem, škropivi, dodatki ter ustreznim zalivanjem in izbiro zemlje. Zadnja leta so predvsem na udaru ciprese. Obstajajo cele regije, kjer so se te okrasne rastline povsem posušile. Razlogov za to je lahko več.
Ciprese denimo poškoduje pasji urin, če v njihovi bližini pozimi preveč solimo, jih bo poškodovala sol, lahko se posušijo zaradi žgočega sonca, škoduje jim tudi pomanjkanje magnezija, če rastejo v premokri in slabo odcedni zemlji, jih lahko napadejo glivice, a največjo nevarnost jim predstavlja južni brinov krasnik. Da je na delu ta hrošč, prepoznamo po luknjicah, ki jih njegove ličinke vrtajo v deblo. S tem poškodujejo kapilarni sistem drevesa, običajno napadejo starejše, ki se posledično začne sušiti in propadati. Če opazimo, da se je cipresa začela sušiti, pa za to ne najdemo vzroka, je treba natančno pregledati veje in steblo. Južnega brinovega krasnika prepoznamo po zeleno modri barvi kovinskega leska, dolgi so okrog osem milimetrov, luknje, ki jih vrtajo v les, imajo običajno premer okrog dva do tri milimetre. Če opazimo kaj od naštetega, je treba ukrepati hitro, saj se bo okužba z ene ciprese hitro razširila še na vse okoliške. Uporabimo lahko poseben sistemični insekticid, ki ga bodo priporočili v bolje založenih vrtnarijah, ali na pomoč pokličemo strokovnjaka, ki bo presodil, ali je cipresam sploh še mogoče pomagati. Ko se rastlina enkrat povsem posuši, je ne bomo več obudili.
Pogosto zbolijo tudi vrtnice. Te še posebno rade napadejo glivične bolezni, med katerimi je najbolj razširjena pepelovka. Običajno se pojavi poleti ali zgodaj jeseni, prepoznamo pa jo po zvitih listih, na katerih se pojavi bela prevleka, nenadoma in brez očitnega razloga tudi odpadajo. Pepelovka napada vrtnice v zavetrnih legah in tiste, ki jih ne zalivamo dovolj pogosto. Razlog je lahko tudi premalo hranil ter prevelike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Rešimo jih lahko s posebnim fungicidom proti boleznim vrtnic.
Če na spodnji strani listov vrtnice opazimo oranžne odebelitve, je rastlino skorajda zagotovo napadla rja. Običajno se pojavi julija, še posebno po mrzli zimi in hladni pomladi, nastanek rje pospeši tudi pomanjkanje kalija. Če ne ukrepamo pravočasno in vrtnic ne poškropimo s fungicidom, bodo naslednji mesec odebeline postale črne, v najslabšem primeru bo rastlina propadla. Pogosto se na listih vrtnic pojavijo temne pege, običajno so rjave s temnejšim robom in nepravilnih oblik. Gre za črno listno pegavost, ki napada predvsem vrtnice na senčnih legah in vlažnih tleh. Da bi se ji ognili, vrtnice sadimo na zanje bolj primerno lego in pazimo, da jih ne zalivamo preveč, med zalivanjem jih tudi ne škropimo po listih.
Nageljne medtem rada napade bolezen, imenovana nageljnova črnoba. Deli rastline, predvsem listi in stebla, bodo postali črni in kot bi jih nekaj obgrizlo. Običajno se pojavi, če nageljne posadimo v premokro zemljo, zato vedno pazimo, da je ta dovolj zračna in odcedna, tudi zalivamo jih ne prepogosto.
Če na trati opazimo, da so bilke nenadoma postale bolj blede, po dežju ali ob rosnih jutrih pa jih prekriva nekaj podobnega beli kopreni, gre za glivično okužbo, imenovano snežna plesen. Okužena trava bo prej ali slej odmrla in za njo bodo ostali goli krogi. Snežna plesen običajno napade novo posejano travo, ki je manj odporna, dobra novica pa je, da si bo trata s časom in ob pravilni negi opomogla. Ker se snežna plesen pojavi v vlažnem okolju in ob pomanjkanju sončne svetlobe, poskrbimo, da trata ne bo povsem v senci, če je težava v preveč vlažni zemlji, jo zalivamo redkeje. Vsekakor je dobro za pomoč in nasvet povprašati strokovnjaka, ki bo znal bolezen pozdraviti z ustreznim fungicidom ter svetovati, kako skrbeti za trato, da nam bo v čim večji ponos in veselje.
Nevaren tudi pasji urin
Ciprese denimo poškoduje pasji urin, če v njihovi bližini pozimi preveč solimo, jih bo poškodovala sol, lahko se posušijo zaradi žgočega sonca, škoduje jim tudi pomanjkanje magnezija, če rastejo v premokri in slabo odcedni zemlji, jih lahko napadejo glivice, a največjo nevarnost jim predstavlja južni brinov krasnik. Da je na delu ta hrošč, prepoznamo po luknjicah, ki jih njegove ličinke vrtajo v deblo. S tem poškodujejo kapilarni sistem drevesa, običajno napadejo starejše, ki se posledično začne sušiti in propadati. Če opazimo, da se je cipresa začela sušiti, pa za to ne najdemo vzroka, je treba natančno pregledati veje in steblo. Južnega brinovega krasnika prepoznamo po zeleno modri barvi kovinskega leska, dolgi so okrog osem milimetrov, luknje, ki jih vrtajo v les, imajo običajno premer okrog dva do tri milimetre. Če opazimo kaj od naštetega, je treba ukrepati hitro, saj se bo okužba z ene ciprese hitro razširila še na vse okoliške. Uporabimo lahko poseben sistemični insekticid, ki ga bodo priporočili v bolje založenih vrtnarijah, ali na pomoč pokličemo strokovnjaka, ki bo presodil, ali je cipresam sploh še mogoče pomagati. Ko se rastlina enkrat povsem posuši, je ne bomo več obudili.
Poleti se pojavi pepelovka
Pogosto zbolijo tudi vrtnice. Te še posebno rade napadejo glivične bolezni, med katerimi je najbolj razširjena pepelovka. Običajno se pojavi poleti ali zgodaj jeseni, prepoznamo pa jo po zvitih listih, na katerih se pojavi bela prevleka, nenadoma in brez očitnega razloga tudi odpadajo. Pepelovka napada vrtnice v zavetrnih legah in tiste, ki jih ne zalivamo dovolj pogosto. Razlog je lahko tudi premalo hranil ter prevelike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Rešimo jih lahko s posebnim fungicidom proti boleznim vrtnic.
Če na spodnji strani listov vrtnice opazimo oranžne odebelitve, je rastlino skorajda zagotovo napadla rja. Običajno se pojavi julija, še posebno po mrzli zimi in hladni pomladi, nastanek rje pospeši tudi pomanjkanje kalija. Če ne ukrepamo pravočasno in vrtnic ne poškropimo s fungicidom, bodo naslednji mesec odebeline postale črne, v najslabšem primeru bo rastlina propadla. Pogosto se na listih vrtnic pojavijo temne pege, običajno so rjave s temnejšim robom in nepravilnih oblik. Gre za črno listno pegavost, ki napada predvsem vrtnice na senčnih legah in vlažnih tleh. Da bi se ji ognili, vrtnice sadimo na zanje bolj primerno lego in pazimo, da jih ne zalivamo preveč, med zalivanjem jih tudi ne škropimo po listih.
Varna ni niti trata
Nageljne medtem rada napade bolezen, imenovana nageljnova črnoba. Deli rastline, predvsem listi in stebla, bodo postali črni in kot bi jih nekaj obgrizlo. Običajno se pojavi, če nageljne posadimo v premokro zemljo, zato vedno pazimo, da je ta dovolj zračna in odcedna, tudi zalivamo jih ne prepogosto.
Če na trati opazimo, da so bilke nenadoma postale bolj blede, po dežju ali ob rosnih jutrih pa jih prekriva nekaj podobnega beli kopreni, gre za glivično okužbo, imenovano snežna plesen. Okužena trava bo prej ali slej odmrla in za njo bodo ostali goli krogi. Snežna plesen običajno napade novo posejano travo, ki je manj odporna, dobra novica pa je, da si bo trata s časom in ob pravilni negi opomogla. Ker se snežna plesen pojavi v vlažnem okolju in ob pomanjkanju sončne svetlobe, poskrbimo, da trata ne bo povsem v senci, če je težava v preveč vlažni zemlji, jo zalivamo redkeje. Vsekakor je dobro za pomoč in nasvet povprašati strokovnjaka, ki bo znal bolezen pozdraviti z ustreznim fungicidom ter svetovati, kako skrbeti za trato, da nam bo v čim večji ponos in veselje.
